Omilitev zahtev, a ne na škodo podtalnice

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. februar 2011 / 06:00

Kmetijsko ministrstvo bo do konca aprila nekoliko omililo uredbe o kmetovanju na vodovarstvenih območjih.

Ljubljana – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v ponedeljek pri predsedniku vlade Borutu Pahorju sestal s predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, med njimi je bil tudi Rok Roblek iz Bašlja kot predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine. Glavna tema pogovora je bilo kmetovanje na vodovarstvenih območjih. Kot je ob tem dejal minister Židan, je na najožjih vodovarstvenih območjih skupne površine 1198 hektarjev kmetijskih zemljišč prepovedano uporabljati gnojevko, fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila z vsebnostjo dušika, zaradi teh omejitev pa je tudi manjši dohodek iz kmetijske dejavnosti. Zakon o vodah sicer omogoča kmetom, da v zameno dobijo nadomestna zemljišča ali denarna nadomestila za izpad dohodka, vendar se v praksi to ne izvaja. Minister je napovedal, da bodo do konca aprila spremenili vseh sedem uredb o kmetovanju na vodovarstvenih območjih, s katerimi naj bi nekoliko prilagodili zahteve do kmetov, ne da bi hkrati zmanjšali zaščito virov pitne vode. Med drugim naj bi omogočili uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki se ne spirajo v vodo. Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj je ob tem predstavil zbornični predlog zakona o intervencijskih ukrepih na vodovarstvenih območjih, s katerim naj bi rešili tudi problematiko izplačila denarnih nadomestil za leto 2009, ko so nekateri kmetje že morali izvajati vodovarstvene ukrepe. Izpad dohodka naj bi po besedah ministra Židana obravnavali kot gospodarsko škodo, zato tovrstnih izplačil ne bi bilo treba priglasiti v Bruselj niti ne pri tem upoštevati principa de minimis.

Prva prioriteta je pridelava hrane

Na srečanju so govorili tudi o izdelavi strategije za t. i. zeleno energijo. Posebna delovna skupina jo že pripravlja, v njej pa naj bi določili, katero odpadno biomaso bi pri nas lahko uporabili za pridobivanje tovrstne energije. »Ker imamo v Sloveniji omejene kmetijske površine, je vrstni red prioritet jasen. Prva prioriteta je pridelava hrane za ljudi, druga je pridelava hrane za živali, šele nato so druge prioritete,« je dejal minister Dejan Židan.

Predstavniki nevladnih organizacij so opozorili predsednika vlade tudi na nepravična razmerja znotraj prehranske »verige«, zahtevali bolj sprotno reševanje problemov, za katere je pristojno ministrstvo za okolje in prostor, in se dogovorili, da bodo aktualno kmetijsko problematiko predstavljali predsedniku vlade na vsake tri mesece.