Rezervni motor v Stražišču

Miloš, Boris, Stane, Gorazd, Slavko, Roman ..., vsi nastopajoči v "filmu" Reševanje avtomobila spačka.

Padajočo moralo je dvigovala potreba po preživetju. Moramo naprej, saj ni vsega konec. Bomo že zdržali. Aljaž je že razmišljal konkretno, kje dobiti drug motor. V Ukrajini? Ne. S Poljske, Slovaške, Češke … Mogoče je še kdo od naših spačkarjev doma in bi pripeljal motor do Češke. Kako bomo mi prišli tja? »Doma v kleti imam motor od diane, ki sicer stoji kakih 10 let, ampak je odličen in ima le 80 tisoč kilometrov. Poklical bom očeta, naj ga pripravi. Kdo bi ga lahko pripeljal?« Pokliče spačkarja Kristijana, ki pove, da je že pred Prago. Sobota je, vsi so že nekje na poti na srečanje na Češkem. Kaj pa Gorazd? Pokličem brata, če ima kaj časa? Zakaj? Ah, en motor bi rabil pripeljat v Ukrajino. Čakaj malo, a bom do ponedeljka nazaj? Boš! OK, bi šlo. Bravo za Gorazda, dobro nam gre.

V nadaljevanju se je vse odvijalo z bliskovito naglico. Skoraj sočasno pokličem Miloša Prislana na veleposlaništvo v Kijev, ki pove, da me bo čez deset minut poklical Boris Gole s konzulata, odličen operativec za take zadeve, ki pozna nekega Slovenca blizu Lvova. Boris pokliče prej in preskoči dejstvo, da se slišiva prvič v življenju. Kje ste, kako je, zdržite. Da mi številko Slavka Finka, Slovenca, ki živi v mestu Stryi, 70 kilometrov proč od Lvova, ki ima avtoprevozniško podjetje in med drugim tudi vlečno službo. Sreča. Odlično nam gre. Pokličem Slavka, ki obljubi, da bo po nas prišel njegov delavec in odpeljal spačka k njemu v delavnico. Naj počakamo kake štiri ure. Zaradi slabih cest in številnih zapor smo jih čakali šest, a bili vseeno izjemno veseli simpatičnega Ukrajinca Romana.