Ipsilon

Vrtača (2181 m) - Karavanška lepotica, na katero vodita dve izraziti grapi; vzhodna in južna. Vzhodna grapa se na vrhu razširi v dve manjši, ki od daleč dajeta videz ipsilona.

V sneg odeta Vrtača je čudovita karavanška lepotica, vzpon nanjo po eni izmed grap pa alpinistično dejanje. Običajna zimska vzpona na vrh potekata po vzhodni ali po južni grapi. Naš vzpon bo potekal po vzhodni grapi, ki se v vrhnjem delu razcepi v dva ožja in strmejša kraka, kar od daleč tvori obliko črke ipsilon. Naklon v vzhodni grapi je 40 stopinj, najstrmejši del ima 45 stopinj.

Izhodišče vzpona na Vrtačo je nekdanji mejni prehod Ljubelj. Do Zelenice oz. zgornje postaje sedežnice se povzpnemo po desni strani smučišča, ali pa zavijemo na urejeno cesto na desni strani. Na tem delu je potrebno nekaj previdnost tam, kjer so nanovo zasajena mlada drevesa, ker je plazovito. Od Doma na Zelenici prečimo smučišče v desno. V tem delu se gibljemo po običajni markirani poti, ki pelje proti Vrtači in Stolu. Za smučišči dosežemo redek gozd in na desni strani kmalu opazimo shojeno pot, ki pod strminami Na Možeh pelje proti krnici Suho ruševje. Sledi vzpon čez strmo stopnjo in že smo na začetku lepe krnice. Vzpenjamo se po desni strani krnice proti sedlu Žleb, 1916 m. Tik pod sedlom na levi strani zagledamo vstop v vzhodno grapo, ki se zgoraj cepi na levi in desni krak. Po strmem pobočju se začnemo vzpenjati proti grapi. Ko vstopimo v grapo, se svet zoži in na obeh straneh nas obdajajo skale. Kmalu smo na mestu, kjer se kraka razcepita. Usmerimo se proti levemu kraku in takoj nas čaka krajši skalni skok, ki mu takoj sledi še eden. Kako se ju bomo lotili, je odvisno predvsem od količine snega. Še vedno se strmo vzpenjamo, ko se grapa nenadoma, za trenutek položi. Na greben lahko sestopimo po levi strani, ali pa kar naravnost, direktno navzgor, in pridemo na vršno pobočje tik pod slovenskim vrhom Vrtače. Do cepina se sprehodimo po grebenu.

Za sestop lahko izberemo pot vzpona ali pa sestopimo po južni grapi. Vmesni krajši skok je običajno dobro zalit s snegom, nižje pa se grapa razširi na prostrano snežišče, po katerem sestopimo do letne markirane poti proti Stolu.

Mi bomo sestopili kar po poti vzpona. Na strmih mestih je najbolje, da sestopimo z obrazom obrnjeni k pobočju. Tak način sestopa zahteva zvrhano mero previdnosti, saj je preglednost pobočja pod nami slaba. Zaradi nekaj zahtevnih mest je tudi priporočljivo, da se vzpona na Vrtačo ne lotevamo neizkušeni. Ker je vzpon po Vzhodni grapi označen kot alpinistični vzpon, tudi varovanje ni odveč.

Ko sestopimo do krnice Suho ruševje, se lahko povzpnemo še na Palec ali Zelenjak, sicer pa nazaj do Zelenice sestopimo po poti vzpona; tokrat po levi strani krnice do vezne poti, ki vodi proti Stolu in nato do Zelenice, ter od tam v dolino. No, če vam energije ni zmanjkalo, se lahko odločimo še za Begunjščico. Prihodnjič? V redu, tudi prav.

Nadmorska višina: 2181 m

Višinska razlika: 1122 m

Trajanje: 5 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic