Neupoštevanje pravil (3)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. februar 2011 / 06:00

Ne moremo pustiti majhnih ovčk na velik pašnik, ker bi se izgubile. Podobno je pri vzgoji otrok. Ne moremo jim vsega dovoliti in čakati, da bodo dovolj stari za pravila, potem pa se pritoževati, ker so nam ušli na kdo ve kateri konec pašnika. Stališča do pravil, do odgovornosti in prevzemanje posledic prinesemo že v družino. Zato ima velik pomen usklajevanje med vsemi, predvsem med očetom in mamo. Eden od staršev se lahko še kako trudi, a ne bo dosegel nič, dokler bodo otroci imeli potuho pri drugem. Na katerih področjih prinašajo pravila korist za otroka in imajo zanj dolgoročne posledice? Eno izmed njih je prav gotovo hrana. Ta je najbrž na prvem mestu od rojstva naprej, vsaj po odzivu tistih mater, ki jih že na začetku začne skrbeti, ali ima otrok dovolj, preveč ali premalo kilogramov. Pri tem bi bilo včasih povsem dovolj, da gledamo otroka, ne pa toliko kilograme. Kako se odziva, koliko se giba, iz česa so njegovi obroki, kakšne so prehrambene navade v družini? Dajmo pomen pravilom pri hrani, ki izhajajo iz ZKP-ja (zdrave kmečke pameti) … Za mizo smo zato, da se prehranjujemo, in ne zato, da »afne guncamo«. S hrano se ne igramo. To velja tudi za mame. Predvsem za tiste, ki nosijo žličke s hrano v otrokova usta v stilu »prihaja letalo, bruuuuuum, odpri usta …«. Če otroci ne jedo določene hrane, jim ne kuhamo druge. Tale je najtežja preizkušnja, kajti vsi kuharji tega sveta si želijo, da bi ljudje za mizo jedli, zapirali oči od užitka in prosili za dodatno porcijo. Poleg tega je naš trud za štedilnikom poplačan, kadar so krožniki prazni. Nihče noče gledati obrazov, ki se zmrdujejo, samo zato, ker v juhi plava korenček. Zato rajši kuhamo tiste jedi, ki preverjeno gredo v prazne želodčke. V vrtcu in v šoli otroci običajno pojedo več in bolj različno hrano. Veseli me, da je tam še morski pes tako slasten, da nikogar ne moti, ker mu je ime morski pes …