Voščila od rojstnega dne do godu

Če kdo, potem boste vi, Julka, dočakali sto let, je ob obisku takrat devetdesetletne Julke Kemperle dejal župan Železnikov Mihael Prevc.

In res jih je, ob tej priložnosti pa jo je župan Prevc znova obiskal, tokrat v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer čila stoletnica prebiva zadnjih nekaj mesecev. Pred tem je bila dve leti v domu starejših v Črnem vrhu, dotlej pa doma v Železnikih, kjer je še sama skrbela zase, ob pogostih obiskih nečakinj in nečakov. Rojena je bila 7. februarja 1911 v veliki kmečki družini na Češnjici v Selški dolini. V Škofji Loki pri nunah je obiskovala meščansko šolo, zaposlila se je v Lipu na Češnjici, kasneje Alplesu in delala v pisarni vse do upokojitve. Dolga leta je delovala v domačem društvu upokojencev v Železnikih. Rada ima naravo in hribe: dokler so jo noge dobro nosile, je hodila vsako nedeljo po maši daleč po prtovški cesti in gledala na Ratitovec. Nanj pa se je z nečakom povzpela, ko ji je bilo že krepko čez devetdeset let. Rada je tudi kolesarila, na pragu osemdesetih pa so jo nečaki prepričali, da cesta ni več tako varna kot nekoč. Sicer pa je rada delala na vrtu, posedala na klopci pred domačo hišo in poklepetala z domačini, ki so prisedli. Veliko je brala in poslušala radio, čas si je krajšala tudi s pletenjem rokavic in vezenjem prtičkov, ki jih je potem poklonila domačim ali znancem, pove njena nečakinja Antonija Marc. Svojih otrok ni imela, so jo pa pogosto obiskovali drugi sorodniki: ima še najmlajšo sestro z možem in veliko nečakov, od Železnikov, Škofje Loke, Sv. Duha, Ljubljane, Velenja in Maribora. »Radi jo obiščemo, najraje pa vidi, da ne pridemo vsi naenkrat. Tako smo se obiskovalci pri njej vsa leta vrstili od njenega rojstnega dne 7. februarja do godu 16. februarja,« pravi nečakinja Antonija. Tako je bilo tudi ob njeni stoletnici, ki je večkrat potekala »v ožjem krogu«. Ob obisku župana Mihaela Prevca pa so sorodniki pogostili tudi osebje Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, kjer lepo skrbijo za njihovo Julko.