GPS: N 50.27`37.3"

... E 025. 50`06.6", Višina 235, Najbližje križišče: E85 E40, Rivens´ka, UKR. GPS koordinate kraja, kjer je motor našega spačka končal svoje zemeljsko življenje.

»Ljudje počnejo marsikaj, mi potujemo s temi avtomobili,« smo še dan poprej razlagali novinarjem, od katerih je eden ob gledanju v motor, vprašal, ali se to kdaj pokvari? »Pravzaprav ne. Če pa že pride do kakšne nezgode, nekaj rezervnih delov imamo s seboj,« smo odgovorili. Vse se da popraviti, razen …, hja, razen, če raznese avtomobilski motor.

Udarilo je, kot bi razneslo manjšo bombo tam spredaj. Glasen pok, ropot kovine, smrad po olju in potem tišina. Strah vzbujajoče. Zgodilo se je na vrhu klanca hitre ceste nekaj kilometrov iz mesta Rivne, več kot 350 kilometrov iz Kijeva v smeri proti Lvovu, od katerega nas je ločilo še slabih 200 kilometrov. Zapeljal sem na odstavni pas. Ne da bi pogledal pod pokrov motorja, sem vedel, da je ta izdihnil. Ko sem minuto kasneje v rokah držal razbite kose bloka motorja, se niti še nisem dobro zavedal, da smo morda na koncu naše poti. V Ukrajini, kjer v Kijevu menda le obstajata dva spačka, seveda ni mogoče dobiti novega motorja. »Kam z avtom, vso prtljago, bo treba nazaj v Kijev in počakat prvo letalo za Slovenijo?« mi po desni prehiteva skozi možgane. Pokličem Aljaža, ki je ustavil kilometer nižje ob dnu klanca: »Mašino je razneslo.«

Kaj storiti? Po glavi šviga milijon misli. Če bi imel v roki svinčnik in list papirja, bi Einsteinovi relativnostni teoriji lahko v trenutku napisal dodatek. Padajočo moralo je dvigovala potreba po preživetju. Moramo naprej, saj ni vsega konec. Bomo že zdržali …