Trigonometrična točka

Krim (1107 m) - Južni čuvaj Ljubljanskega barja. Ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji, saj so že v času habsburške monarhije avstrijski zemljemerci tukaj postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel.

Ko hodimo po Polhograjskem hribovju, se nam pogled vedno ustavi na čuvaju Ljubljane, hribu, na katerega je bil kar dvajset let prepovedan vzpon. Daleč naokrog je znan po svojem radarju, nanj pa vodijo številne dobro markirane, ne prenaporne poti. A če se ga lotimo iz doline, moramo premagati kar nekaj višinske razlike.

Mi se bomo Krima lotili s parkirišča pod cerkvijo svete Ane. Avtocesto zapustimo na izvozu Brezovica. Nadaljujemo proti Vrhniki in v križišču se usmerimo proti Podpeči. Nadaljujemo mimo Vnanjih in Notranjih Goric do Podpeči, kjer zavijemo desno proti Kamniku pod Krimom. Skozi Kamnik se zapeljemo še pod cerkvico sv. Ane.

Pod cerkvijo je manjše parkirišče, kjer parkiramo in začnemo z vzponom po kolovozni poti. Kolovoz se zmerno vzpenja, vmes je pot skoraj položna, skozi gozd. Po približno pol ure hoje se nam z leve strani priključi pot z Jezera. Še nekaj metrov in pridemo do planine Planince. Če se ozremo nazaj proti dolini, se precej daleč pod nami pokaže Podpeško jezero, ki ga domačini imenujejo tudi Podkrimsko jezero. Na Planinci nas bo pasji lajež opozoril, kdo je tukaj gospodar. Nadaljujemo mimo nekaj hiš in že smo na razcepu poti. Levo zavije steza do t. i. Ledene jame, kjer je dolgo v poletje led, mi pa zavijemo desno in se v spodnjem delu zmerno, nato pa strmeje vzpenjamo skozi gozd. Takoj, ko zavijemo desno, je pot blatna in skoraj prepričana sem, da je večino leta tako. V nekaj minutah pridemo do cerkvice svetega Tomaža, ki je prvič omenjena leta 1368 kot lovska kapela. Postaviti naj bi jo dal ižanski grof Auersperg v zahvalo za rešitev pred medvedom.

Stranskih poti je precej, zato bodimo pozorni na markacije. Pot skozi gozd začne pridobivati na strmini. Kmalu dosežemo narejeno široko pot, ki spominja na nekakšno mulatjero. Pot se strmo vzpne in vzpon ne mine, dokler ne dosežemo gozdne ceste, ki pripelje na Krim. Do vrha Krma lahko sledimo omenjeni cesti in se mimo križa ter po nekaj stopnicah povzpnemo do Doma na Krimu, lahko pa, ko dosežemo gozdno cesto, zagrizemo v bližnjico, ki nas pripelje do vojaškega objekta, kjer zavijemo levo in že sedimo v toplem domu ob vročem čaju.

Krim je čudovit razglednik; le ob pravem vremenu ga moramo obiskati. Pogled proti severu je pogled na Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, ki mu izjemno kuliso delajo Kamniško–Savinjske Alpe, pa Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom, v ospredju pa Polhograjsko hribovje, Blegoš in Ratitovec. Na vzhodu je Posavsko hribovje, kjer dominira Kum, pa Pohorje v ozadju. Pogled proti jugovzhodu se ustavi na Gorjancih. Na jugozahodu vidimo Snežnik, Nanos, morda celo morje.

Vrh Krima je tudi edinstvena spominska plošča, saj je hrib predstavljal geodetsko točko že v habsburški monarhiji, ko so delali prve katastrske meritve Kranjske, Koroške, Primorske, Goriške, Trsta ter Istre s kvarnerskimi otoki.

Sestopimo po poti vzpona, lahko pa naredimo krožno turo mimo Podpeškega jezera. Srečno!

Nadmorska višina: 1107 m

Višinska razlika: 807 m

Trajanje: 3 ure in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica