Lep dan za kulturo ...

Besedilo: Suzana P. Kovačič, Ana Hartman
Kategorija: Kultura / petek, 11. februar 2011 / 06:00

... tudi zaradi sončnega vremena in zaradi sončnih občutkov ob kulturnem prazniku, kot je dejala ministrica za kulturo Majda Širca. V Kranju je bil odlično obiskan Prešernov smenj. Slovenci smo se za svojo ohranitev oprijeli kulture, pa je v Vrbi poudaril predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

»Čudovito! Že samo sprehajalci v starih meščanskih oblačilih, lajnarji … naredijo poseben čar. Na stojnicah so same domače dobrote,« je bil v torek, na tradicionalnem in več kot odlično obiskanem Prešernovem semnju v Kranju navdušen obiskovalec Aleš Leben. Srečali smo ga v družbi desetletnega sina Petra, ko sta si ogledovala notranjost Mestne hiše; tega dne so bili namreč vsi vstopi v muzeje brezplačni. »Všeč mi je ta dan,« je na kratko komentiral Peter Leben, ki na semnju ni bil prvič. Že deveto leto zapored je glavnemu organizatorju dogodka, Zavodu za turizem Kranj uspelo pričarati nostalgijo iz Prešernovih časov z bogatim kulturnim programom in zares številnimi nastopajočimi. Dogodek so soustvarili s folklornimi skupinami in kulturnimi društvi iz vse Slovenije, Gorenjskim muzejem in drugimi skrbniki etnološke dediščine. Letos so se pridružili še Študijska knjižnica, Layerjeva hiša, Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, Pirčeva barvarna, novost je bil tudi koncert uglasbenih poezij Franceta Prešerna skupine Tantadruj Kar je, beži. Po mestu se je sprehajal Prešeren, ki pa so ga mladi upodobili tudi na številnih slikah, ki so bile razstavljene v izložbah kranjskih trgovin, lokalov ...

Venec k spomeniku dr. Franceta Prešernav Prešernovem gaju sta položila ministrica za kulturo Majda Širca in kranjski župan Mohor Bogataj. Lep dan za kulturo, se je strinjala ministrica in povedala: »Navdušuje me dejstvo, da se ljudje odzivajo tudi v teh temačnih časih, da se tudi v tem kriznem času proračunska sredstva za kulturo ne zmanjšujejo in da so tudi lokalne skupnosti vse bolj senzibilne in se ne obračajo samo na državo kot na tisto mater, ki ima plašč za celo Slovenijo.« Župan Mohor Bogataj pa je dejal: »Kranj je bil, je in bo ostal Prešernovo mesto kulture in poskrbeli bomo, da se bodo odpirale nove galerije, novi prostori v starem mestnem jedru. Prešernov smenj je odlična prireditev, toliko ljudi ne vidim v Kranju niti v času Kranfesta. Predvsem pa na stojnicah nisem zasledil nobenega kiča.« In res, med številnimi zanimivimi stojnicami je bila tudi stojnica Gorenjskega muzeja, na kateri so prodajali Prešernove spominke. Med njimi so bile Poezije (2009), izdajatelj Gorenjski muzej, ki so, kot je pojasnila bibliotekarka Barbara Kalan, natisnjene enako kot leta 1847, z enako paginacijo, dodana je edino Zdravljica, ki je v originalnih Poezijah ni.

To, kar imamo, smo dolžni ohranjati

Ob kulturnem prazniku se je tudi v Prešernovo rojstno Vrbo zgrnilo več tisoč obiskovalcev. Na osrednji slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora Pavel Gantar. »Kultura je bila gonilo našega nacionalnega razvoja in zagotovilo našega obstoja. Ker se za ohranitev slovenstva nismo mogli boriti z lastno vojsko ali močnim domačim plemstvom, smo se oprijeli kulture ter se enako zagreto in uspešno borili z besedo, s knjigo, pesmijo in prozo,« je dejal Gantar. Pri ohranitvi slovenstva je poudaril tudi vlogo Prešerna, ki je slovenski jezik povzdignil na zavidljivo kulturno raven in dokazal njegovo visoko izrazno vrednost. »S pomočjo kulture smo se izoblikovali v to, kar smo, v to, o čemer sanjamo. To, kar imamo, smo dolžni ohranjati in negovati,« je nadaljeval Gantar. Po njegovem je slovenska kultura tudi danes zelo pomembna in se lahko pohvali s pestro raznolikostjo, z razgibanim kulturnim življenjem in barvitim umetniškim ustvarjanjem. Kot je dodal, skrb za kulturo ostaja trdna kljub gospodarski krizi, krepi se tudi zavest o njenem pomenu in vrednosti.

Na slovesnosti, ki se je je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, je zbrale pozdravil še žirovniški župan Leopold Pogačar. Ta se je letos posebej razveselil novice, da so za kulturni spomenik državnega pomena razglasili Prešernovo rojstno hišo, vaško lipo in cerkev sv. Marka, s katere pa so pred dnevi neznanci ukradli bakrene žlebove. »Prav je in nujno, da ohranjamo in praznujemo dneve, kot je današnji, zato da pokažemo, da nam ni vseeno za našo kulturo in kaj se dogaja z našimi pomniki zgodovine,« je dejal.

Med obiskovalci je bilo okoli tisoč pohodnikov. Več kot petsto se jih je na sončno in toplo dopoldne podalo na osemkilometrsko Pot kulturne dediščine, mnogi so prišli peš iz Radovljice in z Bleda. Med pohodniki je že vrsto let tudi Ludvik Majcen, ki se proti Vrbi odpravi od doma iz Spodnjih Gorij: »Najprej sem prehodil dva kilometra do Bleda in se že tam udeležil proslave, nato pa sem s skupino nadaljeval pot proti Vrbi. Skupaj sem prehodil deset kilometrov, kar znese dve do tri ure hoda. Super je bilo, malo sem se razgibal in obenem počastil spomin na Prešerna. Tudi med letom včasih pridem peš v Vrbo.«