Vsaka stvar ima svojo estetiko

Za predigro k letošnji nagradi Prešernovega sklada je industrijski oblikovalec Jure Miklavc iz Škofje Loke v svoji petnajstletni oblikovalski karieri prejel številne nagrade in priznanja. Samo za oblikovalske dosežke na področju športne obutve in obutve za prosti čas zadnja tri leta v Nemčiji redno prejema prestižno nagrado Red Dot Awards. Jure Miklavc ima svoj oblikovalski studio in predava industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Kako se počutite v ugledni družbi med dobitniki najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti?

»Nagrade res nisem pričakoval in ko sem izvedel, da bom med nagrajenci, sem bil globoko v sebi iskreno navdušen. Nagrajencem, v teh dneh smo se kar precej družili, gre moje veliko spoštovanje, do tega, kar počnejo, in njim kot osebnostim. So namreč zelo prijetni in odprti ljudje. Če govorim o širšem kontekstu nagrade, pa se mi zdi zelo pomembno, da je ta spet šla tudi v oblikovalske vrste. Dobro je, da se hkrati z njo spet govori o oblikovanju.«

Oblikovalci res niste prav pogosti prejemniki nagrad s Prešernovim imenom, kljub temu da je slovenska oblikovalska tradicija že zelo dolga in bogata …

»Redkost nagrajevanja oblikovalcev je verjetno povezana s široko definicijo oblikovanja. Na eni strani izhajamo iz umetniškega, saj je temelj naših osnovnih obrtniških znanj v likovnosti, na drugi strani pa za razliko od klasičnih umetnikov oblikovalci vedno delamo za nekega končnega uporabnika. Vpeti smo v neko družbeno situacijo in hkrati odgovorni naročniku. Ta definicija nas oblikovalce postavlja povsod in nikamor. Težko nas je omejiti le na eno stroko. Posledice, ki jih nosimo s svojim delom, so za gospodarstvo, za družbo, za naročnike skorajda večje od nas. Oblikovanje je pomemben segment v razvoju izdelkov, blagovnih znamk, identitete in posledično smo oblikovalci odgovorni in zaslužni za prodajne rezultate, posredno za kreiranje delovnih mest, za uspešnost podjetij, njihovo prepoznavnost …

Ena izmed definicij oblikovanja je, da smo kot lepilo. Na nekem področju delujemo z različnimi strokami, združujemo neka znanja, dodamo nekaj dodane vrednosti in rezultat je boljši izdelek oziroma storitev. Oblikovanje samo po sebi v tem kontekstu ne obstaja, ampak je vedno v povezavi z drugimi strokami.«

Nagrade in priznanja za vaše oblikovalske dosežke se kar vrstijo, naj izpostavim tri prestižne nagrade Red Dot Design Award v Nemčiji ter dve nagradi Good Design Award v ZDA … Vsaka naslednja nagrada se torej le ne zdi tako nepričakovana. Že res, da kot kreativec ne delate zgolj zanje …

»Ravno to. V osnovi vedno delaš projekt, da zadovoljiš izhodišča oziroma cilje, in ne zato, da bi dobil neko nagrado. Zato pa si vedno presenečen in zelo vesel, ko nagrada pride. Pri tem je eno osebni odnos do nje, drugo pa potrditev dobrega sodelovanja med teboj in naročnikom ter dejstvo, da je prav zaradi tega sodelovanja prišlo do nekega presežka.«

V obrazložitvi nagrade je bilo še posebej poudarjeno vaše oblikovalsko delo na področju športne obutve za žirovsko Alpino, s katero zelo uspešno sodelujete že od leta 1998 …

»To sodelovanje je zame in v zadnjih letih tudi za moj oblikovalski studio velik privilegij. V ozadju je namreč cel kup ljudi, ki delajo v tovarniškem razvoju, imajo bogato znanje na svojem delovnem področju in je z njimi veselje sodelovati. Alpinin program tekaških čevljev je tudi zelo uspešen, prepoznaven v svetu in kot tak zame velik izziv. Po naših izkušnjah dolgoročno delo z naročnikom daje boljše rezultate. Na začetku gre nekaj energije za medsebojno sinhronizacijo strategije naročnika, njegovih ciljev in tistega, kar mi lahko ponujamo kot neko dodano vrednost, tudi našo metodologijo dela, naš pristop. Mogoče včasih nekateri naročniki na začetku preveč pričakujejo od oblikovalca. Ta ne more rešiti slabe prodaje, slabega pristopa na trgu, slabe kvalitete … Če se strateško energija usmeri v določen cilj, pa se po nekaj letih sodelovanja pojavljajo vedno boljši in boljši izdelki. Zaupanje, ki se ustvari v takem sodelovanju, je zelo pomembno. Za vse izdelke, ki jih delamo, so zadaj zelo velike investicije in ustvariti si tako zaupanje nekaj šteje.«

Začeli ste sami, sedaj nastopate s svojim studiom …

»Nekaj let sem delal sam, Alpinini projekti pa so postajali vedno kompleksnejši, zato se je pokazala potreba po širši ekipi. Zdaj v posamezni projekt vstopa ekipa petih sodelavcev, poleg mene še moja partnerka Barbara Šušteršič in trije oblikovalci mlajše generacije Jaka Verbič, Jože Carli in Silva Cimperman. Vsak v svoji različnosti kot skupina odlično delujemo.«

Naj na vprašanje, čemu dober oblikovalec daje prednost, funkciji izdelka ali storitve ali njegovi estetiki, pričakujem odgovor, da gre za neko dopolnjevanje obeh …?

»Obstaja več oblikovalskih pristopov. Nekateri oblikovalci se stvari lotijo bolj avtorsko, bolj osebno in zato tudi izdelki nosijo nek pečat avtorjeve roke, njegovo prepoznavnost, na drugi strani pa so oblikovalci, ki bolj strateško pristopajo k nalogi in mednje sodi tudi naš studio. Za nas so zelo pomembni strategija, namen, širši kontekst.

Ljudje sprejemamo izdelke tako racionalno kot emocionalno in ravno zato skušamo zadovoljiti obe potrebi. Če se dobro analiziramo, kako sprejemamo objekte okrog sebe, v kakšni interakciji smo z njimi, je emocionalna komponenta nujna. Pri zasnovi se seveda naslonimo na Alpinine tehnologe, ki razvijajo funkcijo, materiale, veliko mnenj o razvoju tehnike športa dobimo od tekmovalcev, naša naloga pa je, da to zaobjamemo in k temu dodamo še ta emocionalni del oblikovalske zgodbe. Funkcijo in estetiko je nesmiselno razdruževati. Tudi zelo funkcionalni izdelki imajo svojo estetiko. Najbolj funkcionalno oblikovanje je zagotovo za vojsko, pa ima prav tako neko svojo estetiko.

Tudi če emocijo izločimo, izdelke dojemamo tudi skozi likovnost. Če odmislimo naravo, nas namreč obkrožajo izdelki, ki jih je nekdo že oblikoval. Gre samo za razliko, ali je nekaj boljše ali slabše oblikovano. Dejansko je velik del oblikovanja posledica emocionalne inteligence … Če si racionalen pri pristopu, delaš bolj v smeri funkcionalnih stvari, če se zadeve lotiš zelo emocionalno, pa si sposoben priti do neke doslej še ne videne rešitve, ki nekoga preseneti, je nekaj novega, vzbudi pozornost in to je neka dodana vrednost, ki jo ponujamo tudi mi.«

Ali oblikovalci ob delu na različnih projektih za naročnike še vedno iščete in najdete navdih tudi v ustvarjanju »zase«, kot bi rekli slikarji?

»Sem eden izmed tistih ljudi, ki sem hobi združil s profesionalnim življenjem. To, kar delam vsak dan, je v bistvu tudi moj hobi, kar se po dolgih letih sicer izkaže kot privilegij, prednost, hkrati pa je velika nevarnost, zato se je včasih potrebno tudi nekoliko ustaviti, umakniti. Slovenski gospodarski in javni prostor ima neko zmogljivost, ki je odvisna od tega, kakšna podjetja imamo, kakšno je njihovo razumevanje oblikovanja, kakšne so njihove finančne zmožnosti … Temu se prilagajamo tudi v našem studu, odločili pa smo se, da bomo vselej delali tudi naloge, ki so eksperimentalnega značaja in so vezane tudi na to, kar bi mi kot oblikovalci radi delali, torej premikali meje, naredili nekaj drugačnega, kar bi lahko potem vsebinsko ponudili na trg. Takrat smo sami sebi naročnik in v zaključni fazi razmišljamo tudi, kako to s pomočjo zunanjih partnerjev izvesti.«

Ste na katerega vaših oblikovalskih dosežkov še posebej ponosni?

»Že učiteljice v osnovni šoli so odkrile, da me mora nekaj zelo zanimati, da v to potem dam od sebe 150 odstotkov, če me stvar ne zanima, je zadeva lahko porazna. In največkrat smo v studiu pri projektih, ki jih delamo res s celo dušo zraven. Lahko rečem, da sem zelo ponosen na naše oblikovalske rešitve zadnjih dveh let, pa ne le na te, tudi na sistem, s katerim smo v studiu dosegli zavidljiv profesionalni nivo, način, kako se lotevamo projektov od zasnove do končne predstavitve. Naši »izdelki« so tudi vsebinsko med seboj različni, od športnih čevljev, razvoja nove znamke obutve Binom, postavitve različnih razstav, celostnih podob, oblikovanja svetil … So igralci, ki celo življenje igrajo le ene vrste vlog in so igralci, ki lahko igrajo katerokoli vlogo v kateremkoli filmu. Mi sodimo med te druge.«

S katerimi projekti trenutno odpirate nova oblikovalska obzorja?

»Trenutno delamo dva projekta za Alpino, smučarski in tekaški čevelj nove generacije. V delu je projekt mobilne info točke za Triglavski narodni park, razvijamo pet različnih svetil za podjetje Intra lightning, pripravljamo celostno podobo blagovne znamke lokalne turistične organizacije v Škofji Loki, gradimo tudi nov studio …«

Mi lahko razložite, zakaj že več kot petindvajset let nosim obutev All Star, ki je v osnovi še vedno taka kot pred petdesetimi leti, in je daleč od kvalitete in udobja, ki jo ponuja sodobna športna obutev, ob tem pa niti ni tako poceni?

»Izdelki imajo to prednost, da si mnenje o njihovi oblikovni podobi ustvarimo v dveh sekundah. To ni knjiga, ki jo moraš prebrati od začetka do konca, da izveš vsebino, izdelek sprejmemo ali ga zavrnemo na podlagi teh dveh sekund in naših osebnih izkušenj iz preteklosti, znanja o nečem, in našega osebnega značaja. Vaše dojemanje izdelka je tudi v kontekstu blagovne znamke. Izdelek ima svojo zgodbo in z njo tako moč, da lahko kupimo tudi nekaj neuporabnega. Če se analiziramo, večinoma časa kupujemo stvari, ki jih niti ne rabimo, to je pravzaprav osnova potrošniške družbe.«

Sem izgubljen primer?

»Ne, sploh ne. Hočem reči, da je tak komercialni pristop lahko zelo kratkotrajen. V primeru All Star obutve pa gre tudi za nek kulturni kontekst. Dejansko ne kupite izdelka, ampak kupujete njegovo zgodbo, tisto, kar vi in kar ostali vedo o tem. Izdelki so naš avatar, to je projekcija naše osebnosti, kaj bi radi bili. Ta obutev ima presek neke večne mladosti, je prepoznavna v kontekstu, kaj je original in kaj kopija … Ja pa še izpadeš mal' rock'n'roll.«