Slovenija lahko izgubi domače gradbeništvo

Pogovor z Brankom Selakom, predsednikom upravnega odbora Zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije

Gospodarska kriza traja že nekaj časa. Zakaj je v gradbeništvu huje kot v drugih panogah?

»V gradbeništvu je hudo in kadar gre gradbeništvu slabo, gre tudi preostalemu gospodarstvu slabo. Gradbeništvo je motor razvoja. Na našo panogo je vezanih veliko drugih panog. Tega se danes zaveda premalo ljudi. Tudi tega, da je izjemno gospodarsko rast (v letih 2005 do 2008, op. a.) pospeševalo gradbeništvo. Delež BDP je v tistem času s 5,2 odstotka zrasel na 7,8 odstotka. Že konec leta 2008 sem na Vrhu slovenskega gospodarstva opozoril na krizo v gradbeništvu, ki se bo zaradi velikega multiplikativnega učinka panoge prenesla na celotno gospodarstvo (na gradbeništvo je vezanih 17 gospodarskih panog). Tudi vladi sem povedal, da bo kriza huda.«

Zakaj?

»Ustavljali so se denarni tokovi, nehale so se prodajati nepremičnine. Nedelovanje nepremičninskega trga je bil prvi trden znak, sledil je umik bank iz projektov ali pa zaustavitev izvajanja projektov. Na to smo opozarjali, vendar je večina odgovornih menila, da kriza ne bo tako huda. Problem v naši panogi so opazili šele, ko je Slovenija padla na lestvici konkurenčnosti.«

Ali ni v Sloveniji gradbeništvo padlo bolj kot drugje v Evropi?

»Prej sem omenil nenormalno visoko rast gradbeništva. Tudi po 15 odstotkov na leto, zato je bil tudi padec med največjimi, le v Španiji je bil padec večji. Vzrokov pa je več. Gradbeništvo je danes preveliko za Slovenijo, tega se v panogi še kako zavedamo. Zato smo prepričani, da bo prišlo do bistvenega zmanjšanja panoge, pomembno pa je, da se to ne dogaja stihijsko kot do sedaj, kar lahko pripelje do uničenja gradbeništva in kaj hitro se lahko zgodi, da Slovenija izgubi domače gradbenike. Danes vsi pravijo, da je stanovanj preveč, ker jih ni mogoče prodati. Dejstva govorijo, da so šele zadnja leta v gradnjo kot investitorji šli tudi gradbeniki.«

Le mrtvilo na nepremičninskem trgu ni razlog za krizo v gradbeništvu.

»Ob splošnem mrtvilu na področju novih gradbenih projektov v Sloveniji pogrešamo nove velike infrastrukturne projekte po zgledu številnih evropskih držav, kot so Avstrija, Italija, Francija, predvsem pa Nemčija, ki jo vedno postavljamo za vzor. Te so takoj investirale nekaj milijard evrov v infrastrukturo. Hkrati je kanclerka Angela Merkel povedala, da jih bodo gradila domača podjetja. Konec globalizacije!? Zaradi nekaterih ekscesov nam tudi javnost ni naklonjena. Si predstavljate, da je v gradbeništvu delalo 92 tisoč ljudi, javnost pa bi panogo pokopala zaradi nekaj posameznikov. Tisti, ki so delali tudi ob sobotah in nedeljah, ki so se borili za vsakdanji kruh, danes niso vredni nič? Zaslužek za večino gradbenikov in podizvajalcev še daleč ni bil tako bogat, kot se skuša sedaj prikazati.«

Ali menite, da bo leto 2011 prelomno in bodo ukrepi vlade pomagali? Pristojna ministrica napoveduje velike infrastrukturne investicije in izboljšanje plačilne discipline.

»Močno upam, da se bodo ukrepi prijeli. Investicijski ciklus naj bi znašal približno tri milijarde evrov. Ne vem, ali bo to dovolj, predvsem pa nam zmanjkuje časa. Bolniku včasih pomaga že nekaj vitaminov, če jih dobi pravočasno, če pa se z zdravljenjem odlaša, so lahko tudi zahtevna operacija in najnovejša zdravila zaman. Res se trenutno vsi ukvarjamo z neplačevanjem v celotni verigi, ampak še večja težava je pomanjkanje novih projektov. Ministrica za gospodarstvo obljublja nekatere investicije, predvsem na področju izgradnje in obnove energetsko učinkovitih objektov, kar močno podpiramo, vendar je to morda desetina vsega, kar potrebuje gradbeništvo. Predvsem bi morali iti v izgradnjo večjih infrastrukturnih objektov. S tem mislim na dokončanje avtocestnega programa, izgradnjo tretje in četrte razvojne osi, gradnjo železniških povezav, novih energetskih objektov, gradnjo objektov varstva okolja, čistilne naprave, odlagališča, vodovarstvene objekte na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Če na tem področju ne bo takojšnjih ukrepov, gradbeništva v nekaj letih ne bo več. S pomanjkanjem dela in propadom večine večjih podjetij, čez dve, tri leta ne bo več podjetja, ki bi lahko ob vnovični oživitvi gradbeništva gradil doma, saj niti referenc ne bo imel nihče več. Kdo pa bo gradil? Tujci. Ali mislite, da za nižje cene kot domači gradbinci?«

Razložite mi, kako je lahko SCT v težavah? Imeli so posle z državo, ki je redno plačevala.

»Konkretnih podjetij in vzrokov za njihove težave ne bi želel komentirati, vendar mislim, da tako kot mnogo drugih vsaj že eno leto nimajo pravega dela. Obstajata le dve možnosti, da bi lahko rešili gradbeništvo: infrastrukturni projekti in pridobivanje poslov v tujini. Nekatere posle so naša podjetja v tujini pridobila, vendar je nastopila težava s pridobivanjem garancij, o katerih je bilo že veliko povedanega. Na tem mestu naj poudarim, da posle v tujini lahko pridobimo le s skupnim trudom gradbenih podjetij, bank in politike. Gradbena podjetja poleg svojega znanja in referenc potrebujejo financiranje, bančne garancije in primerno podporo ter infrastrukturo gospodarske diplomacije. Naj kot primer navedem Libijo, o kateri je bilo veliko govora in o podpisanih pogodbah, vendar tam nimamo niti konzularnega predstavništva, ki je pogoj za delo v njihovi državi.«

Je projekt Soči oziroma olimpijske igre realen?

»Z vso agresivnostjo se moramo boriti za pridobitev posla, ki je bil dogovorjen med predsednikoma Slovenije in Rusije, o izgradnji večjega luksuznega hotela, ki naj bi ga v celoti naredili slovenski gradbeniki z vsemi podizvajalci in opremo. Pri tako zahtevnih projektih pride do izraza znanje slovenskega gradbeništva, ki je pri zahtevnih delih tudi konkurenčno.«

In SCT?

»Kot sem že omenil, se ne bi rad spuščal v SCT ali druga konkretna podjetja. Gradbeništvo ni posamezno podjetje, ampak je panoga, ki je zaposlovala 92 tisoč delavcev, sedaj jih ima le še 78 tisoč, realno bi jih potrebovali med 50 in 60 tisoč. Zavedati pa se morate, da bo padcu 30 tisoč zaposlenih v gradbeništvu sledila še dvakrat višja številka brezposelnosti v Sloveniji. Tega javnost ne ve, vidi se le tisto, kar tudi drugim gradbenikom ni v čast.«

Menedžerski odkupi?

»Preveč se izpostavljajo menedžerski prevzemi kot vir vseh težav, dejstvo pa je, da kdor je preveč izčrpal podjetje, je v težavah. Imamo pa podjetja, kjer so se lastninili in so v dobri kondiciji. Kljub krizi.«

Koliko bo v gradbeništvu zaposlenih konec leta?

»Okoli 65 tisoč.«

Slovencev ali tujcev?

»O tujcih sploh ne govorimo. Pa vendar je to nacionalna tragedija. Ti ljudje so nam pomagali graditi Slovenijo, žal pa so jih nekatera podjetja v težavah pustila na cedilu.«

Tudi neplačevanje podizvajalcev je tragedija.

»Vsekakor bodo najvišjo ceno plačilne nediscipline plačali podizvajalci. Plačilna nedisciplina je kompleksen pojav, glavni vzroki pa so vsekakor pomanjkanje poslovne etike, nelikvidna gradnja za trg in zbijanja cen v času gospodarske krize. Podizvajalci morajo biti plačani, vendar podjetja v boju za posle spuščajo cene tudi do štirideset odstotkov. To ni prav. Tudi kriterij države, da na razpisu zmaga izvajalec z najnižjo ceno, ni pravi. To je katastrofa! To pomeni, da kvaliteta ni na ravni, predvsem pa to pomeni, da je že na začetku jasno, da izbrani izvajalec vseh podizvajalcev pa tudi delavcev ne bo zmogel plačati. Tu je potrebno narediti red. Zakonodajo že imamo, le držati se je moramo. Ni odgovoren le izvajalec, ampak tudi investitor. Nihče tudi ne pove, da je v gospodarstvu premalo denarja. Narejenega imamo več, kot je gospodarstvo sposobno plačati.«

Ali menite, da država slabo skrbi za gradbeništvo?

»Vsekakor bi se dalo storiti več, predvsem pa hitreje. Naša panoga ima v drugih državah svoje ministrstvo, pri nas pa ne vemo, kam spadamo. Ministrstvo za gospodarstvo, za okolje in prostor, za promet, … Vsaj direktorat za gradbeništvo bi morali imeti in peljati velike investicije prek njega, eden od kriterijev pa morajo postati reference in kvaliteta. Danes se, po drugi strani, varčuje že pri projektiranju velikih projektov. To pomeni, da že čez leto ali dve ne bomo imeli kaj graditi.«

Želite povedati, da bo gradbeništvo v tem letu okrevalo ali pa ga ne bo več?

»Čez leto bo okrevalo ali pa se bo še naprej sesuvalo. Prišli bomo na raven, ko domačim podjetjem ne bo več uspelo graditi večjih projektov. Prišli bodo gradbeniki iz sosednjih držav in delali po višjih cenah.«

Ali ne bi konkurenca med njimi rezultirala nižjih cen?

»Ne priznamo si, da so na naših javnih razpisih že sodelovala tuja podjetja. Če so zmagali, pa nobenega niso pripeljali do konca brez višanja cen. Pa vendar, to je treba rešiti pri investitorju, ne pri izvajalcih.«

Povedali ste, da morda večjih podjetij ne bo več. Koliko pa bo letos propadlo malih gradbenih podjetij?

»Doživimo lahko hud padec domin. Ne govorim le o malih podizvajalcih, ampak tudi srednje velikih gradbenikih in njihovih podizvajalcih. Zadnje leto so se obrtniki in mali ter srednji podizvajalci še zadolževali, izvajali manjše projekte in izplačevali plače. Dolgo pa tako ne bo šlo več! Zato potrebujemo injekcijo v slovensko gradbeništvo. Tudi odkup štiri tisoč praznih stanovanj bi bil pravi ukrep.«

Ministrica Radićeva je to možnost že zavrnila.

»Zaradi medijskih špekulacij. Vrsto pomoči smo imeli v zadnjih dveh letih za gospodarstvo, med njimi tudi zelo pametno domišljene projekte, za gradbeništvo pa do sedaj ni bilo nobene in če ne bo šlo drugače, se bo pač treba znova zadolžiti. Pa saj bodo ta stanovanja ostala državi ter pridobivala na vrednosti. Kasneje jih bodo lahko tudi prodali ali dali v najem.«

Ali na težave v gradbeništvu po vašem mnenju vpliva tudi javnost?

»Zato se tudi nihče noče izpostavljati. Javna podoba o gradbincih je v očeh javnosti bistveno slabša, kot dejansko stanje je. Govorimo samo o napakah in posameznih nekvalitetah, ne opazimo pa, kar ob obisku pri nas najprej opazi tujec: vrsto dobro grajenih mostov, stavb, avtocest …«