Aronija proti okužbam

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 10. februar 2011 / 06:00

Plodovi aronije, ki po okusu in videzu spominjajo na črni ribez ali borovnice, so izjemno bogati z biološko aktivnimi spojinami in postajajo pravi zdravilski hit. Kako tudi ne, ko s kliničnimi študijami dokazujejo, da naj bi zaustavljali razvoj rakavih celic. Poleg tega zmanjšujejo možnost različnih okužb, krepijo imunski sistem, zavirajo staranje ...

Aronija (Aronia melanocarpa), grm, katerega listi poživijo jesen s prekrasno rdečo barvo, je doma v vzhodnih delih Severne Amerike. Pri nas jo zlasti kot okrasno rastlino gojimo šele dve desetletji in povsem naravno je, da z njenimi hranilnimi in zdravilnimi odlikami še nismo tako domači kot v krajih, kjer uspeva. A počasi in zanesljivo prihaja njen trenutek.

Sibirska borovnica

Nezahtevna kot je, uspeva domala povsod, najbolje pa se znajde v hribovitih območjih, saj ji mraz ne more do živega. Nasprotno. Na mraz je celo tako odporna, da prenese temperature do -47 stopinj Celzija. Odlično se znajde na mrzlih ruskih tleh, zato jo imenujejo tudi sibirska borovnica. Obožujejo jo tudi Skandinavci, ki jo pogosto gojijo in z njenimi plodovi odpravljajo številne zdravstvene težave. No, pri nas jo večinoma poznamo le v obliki soka, ki ga dobimo na policah trgovin, a nekateri to napol divje sadje gojijo tudi že na domačem dvorišču. Na naših tleh plodovi dozorijo konec julija ali v začetku avgusta. Zreli so takrat, ko imajo sijoče črno barvo in iz njih stisnemo temno rubinast sok. Sami sadeži so sicer precej trpkega, kiselkastega in večini ljudi nič kaj všečnega okusa, a zaradi številnih koristnih sestavin se splača tu in tam stisniti zobe in pozobati kakšen vitaminov poln sadež. Če vam to kljub vsemu ne gre najbolje, si iz jagod pripravite precej bolj okusen sok ali ga nabavite v zeliščnih lekarnah in trgovinah z zdravo prehrano. Pravijo, da naj bi že sto mililitrov soka, razredčenega z vodo, na dan telo oskrbelo z vsemi vitalnimi snovmi, ki jih premore aronija. Aronijeve jagode lahko tudi zamrznemo ali posušimo in pozimi koristno porabimo za presne marmelade ter sadne solate, kreme in omake. Velja pa, da čim manj naredimo jagodičju, torej tudi aroniji, tem več lahko naredi za nas. Največ bioaktivnih sestavin bomo iz njega dobili, če bomo uživali presnega in se na daleč izognili kuhanju. No ja, iz posušenih jagod si pa le pripravimo odličen zdravilni čaj.

Ščitila naj bi pred rakom

Plodovi aronije so prava zakladnica aromatičnih snovi, vitaminov, mineralov in biološko aktivnih snovi. V njih najdemo vitamina A in C, vitamine skupine B in vitamin E, najbolj v oči pa bode po izjemni vsebnosti vitamina P oz. flavonoidih, kot temu vitaminu rečemo dandanes. Aronija po vsebnosti teh biološko izjemno aktivnih spojin zaseda sam prestol. Vsebuje jih kar tri odstotke. Glavna odlika flavonoidov je, da varujejo vitamin C pred razpadom in krepijo njegovo učinkovanje. Pri višjih temperaturah so večinoma obstojni. Aronija je bogata predvsem z antocianskimi barvili, ki spodbujajo naravno telesno odpornost, varujejo pred različnimi okužbami in pred boleznimi ožilja, krepijo stene kapilar in redčijo kri ter tako varujejo pred krvnimi strdki. Poleg tega so antioksidanti, ki ščitijo pred rakom in drugimi poškodbami tkiva zaradi prostih radikalov. Predvsem zaradi slednjega narašča tudi povpraševanje po aroniji. Klinične študije so namreč pokazale, da varuje pred rakovo razrastjo tkiva, kakor tudi zaustavlja razvoj rakavih celic. Zavirajo tudi procese staranja in izboljšujejo dolgoročni spomin.

V pomoč po katastrofi v Černobilu

Plodovi, sok, čaj in drugi pripravki iz aronije se priporočajo vsem, ki imajo težave z ožiljem, krvnim tlakom, vnetjem ledvic, čirom na želodcu, migreno, sladkorno boleznijo, slabokrvnostjo in močnimi krvavitvami. Preprečujejo tudi, da bi se v telesu nabirale večje količine težkih kovin in snovi. Ni torej nenavadno, da so jih uporabljali po jedrski katastrofi v Černobilu leta 1986 in z njimi blažili težave zaradi radioaktivnosti.