Število tabel ni edino merilo

Ni vseeno, ali bodo dvojezične krajevne table postavljene le v manjših ali tudi v večjih krajih, zato njihovo število ni edino merilo, pravi celovški odvetnik mag. Rudi Vouk.

Celovški odvetnik Rudi Vouk je pred leti začel svoj boj za pravice Slovencev na Koroškem na pravnem področju. Že več let uspeva s pritožbami na avstrijsko ustavno sodišče in po njegovi zaslugi je moral sedanji koroški deželni glavar Gerhard Doerfler postaviti tri dvojezične krajevne napise, sicer bi ga čakala ovadba na sodišču. Najverjetneje jih bo moral postaviti še najmanj deset. Pred avstrijskim ustavnim sodiščem poteka dvanajst postopkov, ki jih je začel Rudi Vouk, in pri vseh gre za enako vsebino kot pri prvih treh dobljenih primerih.

Januarja letos je delovna skupina Narodnega sveta koroških Slovencev za dvojezično topografijo pod vodstvom Rudija Vouka in politologa Karla Hrena izdala knjigo o desetletnih poskusih postavitve dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem s predlogi za rešitev.

»Ker se razprave o dvojezični topografiji vlečejo že deset let in ljudje ne poznajo več vsebine predlogov ter uporabljajo različne številke, ki same po sebi ne povedo ničesar, smo se odločili za predstavitev vseh uradnih predlogov, ki so bili objavljeni v avstrijskem uradnem listu. Od zakona iz leta 1972, ki ga je predlagal tedanji koroški deželni glavar Hans Sima z 205 dvojezičnimi kraji, ki je bil sprva uresničen, nato pa so table podrli, zakon pa razveljavili, do kasnejših predlogov konsenzne skupine, zveznih kanclerjev Schuessla in Gusenbauerja ter deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki so predvidevali različno število dvojezičnih napisov, od 141 do 163, kar je predlagal Gusenbauer. Vendar v tem primeru ne gre za matematiko. Bolj kot število tabel sta pomembni vsebina in kakovost: v katerih krajih naj bi bile postavljene table: ali samo v manjših ali tudi v večjih, na katerih območjih, ali le južno od Drave ali tudi severno od nje in v Ziljski dolini in podobno. Vsebinsko je bil predlog Schuessel-Haider najslabši, saj je predvidel dvojezične krajevne table le v 141 večinoma manjših krajih. Z objavo dosedanjih uradnih predlogov rešitev problema dvojezičnih napisov skušamo pomagati tudi našim pogajalcem, ki so v četrtek začeli uradne pogovore s predstavniki deželne in zvezne vlade,« je povedal v petek Rudi Vouk.

Na vprašanje, kako ocenjuje četrtkove pogovore, je odgovoril, da so bili po informacijah, ki jih ima, zelo resni in jih je vredno nadaljevati. Slovenska stran z izkušenim diplomatom Valentinom Inzkom na čelu je po dolgem času delovala enotno, sogovorniki so jo vzeli resno in je z ultimativno rešitvijo niso postavili pred zid, kar se je doslej običajno dogajalo. Pretiranega optimizma ne goji, ker se je z njim v preteklosti že opekel, vendar upa na ugoden izid. Razmere so ugodne. Na slovenski strani so odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, avstrijska javnost je že naveličana prepirov o tablah, Avstrija pa je bila januarja na zasedanju komisije Organizacije združenih narodov za človekove pravice v Ženevi ne le od Slovenije, ampak tudi od Združenih držav Amerike in Velike Britanije opozorjena na potrebnost spoštovanja pravic manjšin, ki jih ni mogoče več deliti po volji županov in lokalnih oblasti, ampak po zapovedi zakona in mednarodnih obveznosti.