Za ceste zmanjkalo denarja

Direkciji za ceste je že pošel denar za vzdrževanje cest, do konca leta pa bi potrebovala še sedemdeset milijonov evrov. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel predlaga, da jih vzamejo Darsu.

Za ceste zmanjkalo 70 milijonov evrov

Direkcija RS za ceste je ta teden opozorila, da je ostala brez sredstev za redno vzdrževanje glavnih in regionalnih cest, zato je v zadnjih tednih zadržala izvajanje nekaterih opravil (krpanje, čiščenje jarkov in košnjo trave), da bi lahko do prejema po­trebnih sredstev poravnavala nujne obveznosti. Za vzdrževanje cest bi namreč direkcija na letni ravni potrebovala 150 milijonov evrov, a v letoš­njem proračunu za investicije ni zagotovljenih nobenih sredstev, razen za projekte, ki so v višini 85 odstotkov financirani z evropskimi sredstvi, za vse preostale aktivnosti pa so imeli na voljo približno 60 milijonov evrov. Za zagotovitev najnujnejšega vzdrževanja cest tako v drugi polovici leta po­trebujejo 70 milijonov evrov, so opozorili v sporočilu za javnost. Ob tem so še poudarili, da bo odložena opravila treba opraviti pred začetkom izvajanja zimske službe, saj bodo sicer poškodovana vozišča pozimi zaradi zmrzlinskih poškodb povsem propadla. Odhajajoči minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel predlaga, da bi manjkajoči denar vzeli kar Družbi za avtoceste RS, in sicer sredstva, ki so namenjena za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč, a vlada predloga zakona, ki mu na Darsu nasprotujejo, še ni potrdila.

Prižiganje sveč pred sodiščem

Pred vrhovnim sodiščem v organizaciji Odbora 2014 vsak dan prižigajo sveče v podporo zaprtemu predsedniku SDS Janezu Janši, nadaljujejo pa se tudi pozivi predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši in vrhov­ni sodnici poročevalki, ki ji je bila dodeljena zadeva, naj sodišče nemudoma odloči o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Pa­tria. Masleša je sicer sodnici poročevalki ustavil pripad vseh drugih zadev, tako da se zadeva obravnava prednostno, so pojasnili na sodišču. Vodja kazenskega oddelka Marko Šorli pa je Zboru za republiko pojasnil, da je sodnico poročevalko že večkrat seznanil s svojim pravnim stališčem, da naj zadevo predloži senatu v odločanje, a to odklanja z navajanjem, da gre za obsežno in kompleksno zadevo, ki jo mora preučiti. »Lahko povem, da bom storil vse, kar je v moji pristojnosti in moči, da bo odločanje v zadevi pošteno, t.j. zakonito, pravično in v razumnem roku,« je Šorli sporočil Zboru za republiko.

Kriminaliste spet zanimajo recepti

Po primeru zagorskega zdravnika Franca Grošlja, ki so ga maja priprli zaradi suma izdajanja receptov za psihoaktivna zdravila odvisnikom, ki so jih nato pre­prodajali, zaradi česar je osum­ljeni zdravnik sam vrnil zdrav­niško licenco, so kriminalisti ta teden preiskovali tudi nenavadne vzorce predpisovanja dragih zdravil bolnikom z rakom pri nekaterih zdravnikih ptujske bolnišnice. Tudi v tem primeru naj bi šlo za nadaljnjo pre­prodajo zdravil, tokrat menda v države nekdanje Jugoslavije, kjer nekatere drage terapije bolnikom niso do­stopne. Sporni recepti naj bi bili vredni celo do sto tisoč evrov. Na nenavadne recepte ptujskih zdravnikov so menda kriminaliste opozorili v eni od lekarn, preiskavo pa so potem razširili še na podatke drugih lekarn in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Sloveni (ZZZS). Zaradi sumov kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic so tako kriminalisti ta teden pridržali osem oseb in opravili 25 hišnih preiskav.

Najdebelejše poročilo doslej

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predstavila poročilo za leto 2013, ki je najobsežnejše doslej. Največ kršitev je na področju sociale, predvsem pa socialnih transferjev, je pojasnila in dodala, da problem ni le v nezaposleno­sti, saj se nanjo obračajo tudi zaposleni in upokojenci, ki s tem, kar dobijo, ne morejo preživeti. Pereče je področje delavskih pravic, kjer je nadzor nad kršitelji neučinkovit, vse več pa je novodobnih oblik izkoriščanja delavcev. Opozorila je še na nepremišljeno spreminjanje zakonodaje ter na predolge sodne in upravne postopke. Varuhinja tudi ugotavlja, da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, ki ni vedno v službi ljudi in občasno ne ščiti skupne javne koristi ter ne zadovoljuje ustrezno po­treb in interesov vseh prebivalcev, zato je pozvala državne institucije in lokalne skupnosti, da pri delu in sprejemanju odločitev brezpogojno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine.