Pesnik v sliki in besedi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 8. februar 2011 / 06:00

V galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled literarnozgodovinska razstava z naslovom Veliki pesnik malega naroda.

Dogodki, namenjeni obletnici smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, so se v Kranju z različnimi kulturno-umetniškimi prireditvami začeli že minuli teden, vrhunec pa bo nedvomno dosežen danes, ko bo v Prešernovem mestu zdaj že tradicionalni Prešernov Smenj. V četrtek so tako v hiši, v kateri je sredi 19. stoletja preživel svoje zadnje dni, odprli literarnozgodovinsko razstavo Veliki pesnik malega naroda. Naslov si je avtorica razstave, muzejska svetovalka Beba Jenčič z dovoljenjem sposodila iz besedila akademika prof. dr. Borisa Paternuja, razstava pa je zasnovana v treh tematskih sklopih.

V prvem so razstavljene znanstvene študije pomembnih prešernoslovcev, ki so veliko svojega raziskovalnega časa posvetili pesnikovemu umetniškemu ustvarjanju in udejstvovanju, med drugim se srečamo z deli Antona Slodnjaka, Borisa Paternuja, Janka Kosa, Jožeta Pogačnika, Gregorja Kocjana, Janeza Mušiča, zadnje obsežnejše delo o Prešernu pa je Slovenska literatura v šoli in Prešeren avtorja Zorana Božiča, domačina iz Kranja. »Spočetka so Prešerna malo brali, danes pa ne samo, da ga častimo, pesnika preprosto obožujemo kot novodobni simbol slovenstva. Kaj menite, koliko izmed nas je tistih, ki ga tudi beremo,« je v nagovoru razmišljal dr. Zoran Božič, ki se v svojem delu med drugim sprašuje, ali je Prešerna mogoče približati mladim. Posebno mesto zavzemajo edicije simpozijev o Prešernu, na katerih so sodelovali tako domači kot tuji literarni strokovnjaki.

Drugi del razstave je posvečen sklepnim razpravam, ki so jih prešernoslovci zapisali ob izidu različnih izdaj poezij ali posameznih pesmi. Oba dela razstave se dopolnjujeta in sestavljata obsežno knjižno bero iz prešernoslovja. V tretjem delu so predstavljena dela, ki jih uvrščamo v tako imenovano leposlovje. Tu se srečamo z deli, ki govorijo o pesnikovem življenju in delu, njihovi avtorji pa so Niko Košir, Ilka Vašte, Mimi Malenšek, Ivan Sivec, Črtomir Zorec, Mirko Mahnič in drugi … Jenčičeva je posebno vitrino namenila izdajam Sonetnega venca, ter s tem hotela pokazati tudi na nekatere knjigotrške dosežke pri izdajanju Prešernovih pesmi.

Razstavo na zanimiv način dopolnjuje likovni del razstave. Predstavljeni so črno-beli in barvni linorezi Sonetnega venca, ki jih je ustvaril akademski slikar Miha Maleš, ki je že leta 1926 prvič ilustriral Prešernove pesmi. Maleš pa je kasneje izdal tudi Prešernov in svoj Sonetni venec. Slednjega je leta 1937 oplemenitil v devetindvajsetih črno-belih linorezih, le podoba Julije je bila barvna. Ta je izšel pri Bibliofilski založbi v Ljubljani v 180 oštevilčenih izvodih. Skoraj dvajset let kasneje je za založbo Lipa Koper te ilustracije dopolnil z barvo fauvizma, ki jo je v simboličnem smislu še bolj združil s pesnikovo vsebino. Zanimivo je, da je za vsak sonet naredil po dve ilustraciji, le Magistrale ima eno samo – Julijine oči, h katerim se pesnikova misel v Sonetnem vencu tolikokrat vrača, kar izraža zadnji up, da bo Julija njegove pesmi vsaj videla. Dela Mihe Maleša so za razstavo posodili v Medobčinskem muzeju Kamnik.