Znani Kranjčani, Prešernovi sodobniki

V galeriji Kranjske hiše je predstavljenih šestnajst znanih Kranjčanov, ki so vsak na svoj način zaznamovali mesto v Prešernovem času.

Da, Kranjčanov, uspešnih kranjskih mož, ki so bili pred sto šestdesetimi in več leti ugledni meščani, bodisi na pomembnih funkcijah v mestni upravi bodisi podjetniki ali drugače v javnem smislu aktivni ljudje. V galeriji zavoda za turizem so že lani pripravili zanimivo razstavo oblačilne kulture iz Prešernovega časa, letos pa tako predstavljajo takrat pomembne Kranjčane, ki jih bodo v torek, ko bo v starem Kranju potekal zdaj že tradicionalni Sm'nj, lahko spoznavali tudi obiskovalci iz drugih delov Slovenije. »Lahko nam je kar malo žal, da ne živimo v tistem času, ko je v našem mestu živelo toliko različnih ljudi,« je uvodoma povedala Natalija Polenec z Zavoda za turizem.

»Kranj je bil v Prešernovem času zelo živahno mesto, že res, da se niso ukvarjali s problematiko parkirišč, so pa zato ob semanjih dneh imele težave poštne kočije, ki se nikakor niso mogle »prebiti« skozi mestni vrvež. Mestna oblast se je ukvarjala s prevelikim številom obrtnikov, meščani pa so negodovali, ker so mestne urade začeli seliti na obrobje mesta,« je zbrane v prvo polovico 19. stoletja popeljala avtorica razstave mag. Marjana Žibert. Tokrat na panojih predstavlja šestnajst pomembnih Kranjčanov iz tega časa od podjetnikov Blaža in Fidelisa Terpinca, Karla Floriana, Konrada in Rudolfa Lokarja, Valentina Pleiweisa, Janeza Bleiweisa, trgovca Franca Krisperja, peka Franca Kumra do duhovnika in izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, poštarja Jožefa Škarje … »Kranj je v tistem času imel še številne druge meščane, ki so tako ali drugače zaznamovali čas, v katerem so živeli, a jih tokrat nismo mogli predstaviti, saj so fotografije iz tistega časa prava redkost. Tako smo si pomagali s fotografijami slikarskih del teh ljudi, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju.« Kranj je bil v Prešernovem času sicer majhno mesto z okrog 2000 prebivalci, potem ko ga je leta 1811 prizadel potres, leta 1836 je razsajala epidemija kolere, mesto je izgubljalo večstoletni videz, saj so bili mestno obzidje in stolpi v ruševinah … Kljub temu pa se je gospodarsko stanje v mestu počasi izboljševalo z novimi in novimi podjetniki, ki so si kapital ustvarili predvsem s trgovino … Razstava Znani Kranjčani v Prešernovem času je prva v nizu razstav, ki se bodo zvrstile v tem mesecu v Prešernovem mestu.