Ministrica Ljubica Jelušič z vojaškimi gorniki na Bohinjski Beli (Foto: Gorazd Kavčič)

Mednarodni center odličnosti

Gorska šola Slovenske vojske na Bohinjski Beli je potrjena kot večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje. Na slovesnosti govornica obrambna ministrica Ljubica Jelušič.

Bohinjska Bela - Od leta 1992, ko si je bilo mogoče prvič ogledati usposobljenost pripadnikov takratne Teritorialne obrambe za bojevanje v gorskem svetu, je Gorska šola Slovenske vojske dosegla že velik napredek. Samostojno deluje od leta 1996, od leta 1999 je polnopravna članica mednarodnega združenja gorskih šol. Center odličnosti za gorsko bojevanje danes predstavlja osrednjo enoto Slovenske vojske, njeno odličnost pa je prepoznala tudi mednarodna skupnost, je na Bohinjski Beli dejal podpolkovnik Boštjan Blaznik. Na slovesnosti ob potrditvi Večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje je bila osrednja govornica ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je nato skupaj z načelnikom generalštaba SV generalmajorjem Alojzem Šteinerjem odkrila napis na steni vojašnice. Gorska šola je dokaz, da se zna naša vojska pokazati tudi v mednarodnem okolju, proces pridobivanja odličnosti, začet leta 2004, pa naj vodi še naprej, saj se želi večnacionalni center odličnosti do leta 2015 razviti v Natov center odličnosti, je dejala ministrica. Gorništvo in planinstvo sta del slovenske nacionalne zavesti, naloge večnacionalnega centra odličnosti pa niso zgolj vojaške in bojne, temveč tudi ozaveščanje civilnega prebivalstva o tem, kako je treba gore spoštovati in jih obiskovati pripravljen. Vojaški gorniki namreč skupaj z gorskimi reševalci in drugimi svoje znanje prispevajo tudi, ko rešujejo življenja obiskovalcev gora. Spregovorila je tudi o izkušnjah slovenskih vojakov iz gorskega bojevanja, od prve in druge svetovne vojne, prek osamosvojitvene vojne in današnjih izkušenj pripadnikov SV, ki sodelujejo na mednarodnih operacijah in misijah. Zavrnila pa je tudi očitke, da Slovenska vojska in ministrstvo za obrambo uničujeta okolje. Nasprotno: kar počnejo vojaški gorniki, kaže ravno na spoštovanje narave in okolja, je dejala ministrica.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 28. december 2015 / 12:36

Prisilna poravnava Šeširja pravnomočna

Škofja Loka – Poenostavljena prisilna poravnava tovarne klobukov Šešir je v torek, ko se je iztekel 15-dnevni rok za pritožbe, postala pravnomočna. Šešir je bil v postopku poenostavljene prisilne p...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 23. november 2019 / 15:20

Jeseniški policisti iščejo drzna tatova

Jesenice – Jeseniški policisti poizvedujejo za storilcema drzne tatvine v stanovanjski hiši na Cesti 1. maja v Podmežakli. Neznani moški je v ponedeljek okoli 10. ure z lažjo o gradnji telekomunika...

Zanimivosti / sobota, 23. november 2019 / 15:19

Veseli Janez

Na simpatičnega, vedno nasmejanega Janeza smo naleteli na razgibanem praznovanju v Šenčurju. V sebi združuje vse pozitivne lastnosti slovenskih junakov: pogum Petra Klepca, iznajdljivost Martina Kr...

Nasveti / sobota, 23. november 2019 / 15:18

Kralj kitare

Bilo mu je komaj 66 let. V mehiškem Cancúnu, kjer je pogosto bival, se je s svojima dečkoma igral na plaži, ko je dobil srčni napad. Tudi hitra zdravniška pomoč je bila zaman. Infarkt je bil usoden...

Kronika / sobota, 23. november 2019 / 15:15

Policist in gasilca reševali srno

V zadnjih dneh zelo odmeva zgodba o kranjskem policistu Romanu Andoljšku, ki je v sredo v Kranju s pomočjo kranjskih poklicnih gasilcev rešil srno, zagozdeno v ograjo.

Jesenice / sobota, 23. november 2019 / 15:11

Premik pri gradnji druge cevi Karavank

Jesenice – V sagi o izbiri izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke je bil narejen pomemben premik naprej. Državna revizijska komisija je namreč zavrnila zahtevka za revizijo Gorenjske gradbe...