Avtomatizacija proizvodnje in druge investicije niso razlog za odpuščanja, pravi Marjan Žurman: "Vzdrževalci nimajo s tem nič, enako komercialisti in drugi. Argumenti so privlečeni za lase." (Foto: Gorazd Kavčič)

Vrelišče zaradi napovedanih odpuščanj

V jeseniškem Acroniju je vodstvo skrivoma pripravljalo seznam presežnih delavcev. Je tristo delavcev res odveč?

Jesenice – Potem ko se je v javnosti pojavil dokument, po katerem naj bi v Acroniju, članu Slovenske industrije jekla (SIJ), do poletja odpustili kar 269 delavcev, se razburjenje v največjem jeseniškem podjetju še ni poleglo. »V sredo sem se sestal z direktorjem, vendar le na kratko. Dogovora s sindikati o odpuščanjih v letu 2011 ni bilo in ga ne bo, pa naj govori, kar hoče,« je oster predsednik sindikata SKEI Marjan Žurman.

Enako je včeraj potrdil tudi glavni direktor Slavko Kanalec: »Nimamo programa presežnih delavcev, saj ne načrtujemo zniževati števila zaposlenih, le nadomeščali ne bomo odhajajočih sodelavcev.« Decembra lani so se uprava in sindikati dogovorili o odhodu 43 delavcev, vendar le tistih, ki so imeli pogoje za predčasno upokojitev, dogovorov o nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih po zagotovilih Žurmana ni bilo, Kanalec pa pravi, da letos le nadaljujejo z realizacijo lanskih ukrepov.

»Do odpuščanj sploh ne bi smelo priti, saj nas primanjkuje. Dela je dovolj, naročila odlično kažejo, plani so optimistični,« pravi sindikalist. Prihodnost Acronija do leta 2025 je opredeljena v več scenarijih, pravi glavni direktor, katerega bodo izbrali, pa še ne ve: »Nenehno se bomo prilagajali, posodabljali proizvodnjo in ohranjali konkurenčnost.« Acroni je leto 2010 zaključil z 1,6 milijona evrov dobička, letošnji naj bi zrasel na 18 milijonov oziroma bodo dosegli 484 milijonov evrov realizacije. Prihodnji teden se bo Marjan Žurman sestal s Tiborjem Šimonko, predsednikom uprave SIJ.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Rebeka - Brez sramu

Dekle s Senovega že nekaj let uspeva v vsem, česar se loti. Največ zaslug za to lahko brez oklevanja pripišemo njeni zagnanosti, pridnosti in poslovnosti. Seveda pa njen videz, nenazadnje gre za...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:15

Korenine in veje Jurijevega drevesa

Jurij Kumer s Hotavelj je v knjigi Korenine in veje mojega drevesa zbral veliko podatkov o svojih prednikih, opisal svojo življenjsko pot in zapisal marsikatero zanimivost o Vresjakovi domačiji.

Kultura / nedelja, 14. maj 2017 / 19:13

Vezi med človekom in naravo

V Layerjevi hiši je do konca maja na ogled zanimiva razstava z ekološkim pridihom Kamni ustvarjalke Anje Podreka.

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 19:06

Paleta okusov

Teden v Kranjski Gori je minil v kulinaričnem vzdušju. Med 8. in 11. majem je namreč Zgornjesavska dolina gostila Mednarodni kulinarični festival 2017. Dobili pa smo tudi letošnjo Tuševo kuharsko zvez...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:03

Novi Slovenski biografski leksikon

»BERGINC, lvan (domače ime, vzdevek Štrukelj), gorski vodnik, alpinist (r. 20. 4. 1867, Trenta; u. 24. 5. 1926, Trenta). Oče Anton, kmet, mati Ana (Jožefa), r. Stergulc. / V mladosti se je...