Biseri turizma v cestnih luknjah

Bohinjski župan Franc Kramar opozarja, da nekatera območja v Sloveniji razvojno zaostajajo predvsem na področju cestne infrastrukture, taka primera sta občini Bohinj in Kranjska Gora.

Bohinj – »Nedavne vremenske razmere so dokazale kruto realnost zapostavljenosti določenih območij in njihove cestne ureditve na državnih cestah. Uničenje določenih odsekov, na katere že več let opozarjamo, je doseglo raven, ki ne ustreza več varnosti in normalne prevoznosti cestišč,« je bohinjski župan Franc Kramar požugal pristojnim državnim organom, v zvezi s tem je pisal tudi ministru za promet Patricku Vlačiču. Rekel je tudi: »Sprašujem se, ali ni prav infrastruktura, predvsem cestna, ena izmed primerjalnih vrednot v turizmu. Upam, da je Bohinj še vedno opredeljen kot turistično območje v slovenskem prostoru. Ob tem je pomembno tudi, da dve tretjini naše občine ležita v Triglavskem narodnem parku, za katerega je z novim zakonom država prevzela finančne obveznosti v višini 80 odstotkov investicij za infrastrukturne projekte.«

V občini Bohinj so v državnem proračunu odprti štirje investicijski projekti, je sporočila Nina Rangus z Direkcije RS za ceste, vendar, kot kaže, prav noben ne bo končan v bližnji prihodnosti. Regionalno cesto na odseku v Ribčevem Lazu in gradnjo peš poti ob njej naj bi zaključili šele leta 2016. Za sanacijo plazu Korita je v letošnjem državnem proračunu tisoč evrov, prihodnje leto 150 tisoč evrov, za leto 2013 pa je v nacionalnem razvojnem programu (NRP) predvidenih 190 tisoč evrov. »Več aktivnosti na tem projektu se izvaja na skupnem projektu Sanacije plazov,« je dejala Rangusova. Tudi rekonstrukcija sedem kilometrov dolgega odseka Bohinjsko jezero–Jereka naj bi bila končana šele leta 2017; letos je v proračunu le tisoč evrov, za prihodnje leto je predvidenih deset tisoč evrov, naprej pa je umeščena v NRP.

»Za glavno križišče v Bohinjski Bistrici nam že od leta 2000 obljubljajo, da bo tam krožišče,« je še dejal župan Kramar, na Direkciji RS za ceste tudi zdaj niso dali nobenih zagotovil, kdaj bo, ker je vse odvisno od rebalansa proračuna, kot je sporočila Rangusova.

Črne točke v Zgornjesavski dolini

Tudi državna cesta v Zgornjesavsko dolino je že desetletja potrebna temeljite rekonstrukcije. Potem ko so lani vendarle preplastili najbolj problematičen, 1,5-kilometrski odsek na delu, kjer se na regionalko na Hrušici naveže izvoz z avtoceste, sta naslednji dve črni točki križišči v Mojstrani, ki nimata pasu za zavijanje v levo, kar predstavlja veliko nevarnost za udeležence v prometu. V slabem stanju je tudi nekaj drugih odsekov državne ceste skozi Zgornjesavsko dolino, med najbolj kritičnimi je prav gotovo odsek skozi Gozd-Martuljek, kjer še vedno ni zgrajen most za kolesarje. Ti tako Savo Dolinko prečkajo na najnevarnejšem odseku čez stari most skupaj z avtomobili. Prav tako še vedno niso urejeni pločniki v tri kilometre in pol dolgi vasi, kjer domačini s hojo po cestišču dnevno tvegajo življenja.

Dolina je s prometom še posebej obremenjena ob koncih tedna in v času velikih prireditev v Kranjski Gori in Planici, ko je cesta na robu svoje zmogljivosti, dodatno pa jo obremenjujejo še tovornjaki, ki kljub prepovedi vozijo po njej, saj se tako izognejo plačevanju cestnine za karavanški predor.

Kranjskogorski župan Jure Žerjav je prepričan, da smo Gorenjci na področju urejanja državnih cest v primerjavi z drugimi regijami v zapostavljenem položaju, saj je, kot pravi, zadnja štiri desetletja država ceste v alpske doline predvsem krpala. Projekt rekonstrukcije ceste v Zgornjesavsko dolino se sicer pripravlja, so Kranjskogorcem zagotovili na Direkciji RS za ceste, a izkušnje kažejo, pravi Žerjav, da obljube so, pri rebalansih proračuna pa vsako leto izpade največ prav sredstev za ceste.