Podjetniki rešitve iščejo sami

Tako vsem, ki so v krizi, na srce polaga Marta Turk iz Območne gospodarske zbornice Ljubljana, ki je pripravila srečanje podjetnikov iz občin Kamnik, Komenda, Mengeš in Vodice. Rešitev vidijo v povezovanju, znanju in izvozu.

Kamnik – »Sprenevedanja je konec, gospodarstvo je v krizi, smo v obdobju, ko je 'vrag odnesel šalo', saj so se mikro in mala podjetja zdaj znašla v primežu najhujše recesije, ko nimajo več rezerv, s katerimi bi se lahko rešila pred plačilno nedisciplino, zato tudi sami postajajo neplačniki,« pravi predsednica Območne gospodarske zbornice Ljubljana Marta Turk in dodaja, da so občine Kamnik, Komenda, Vodice in Mengeš v tem delu Slovenije tiste, na katere Zbornica pri gospodarskem razvoju najbolj računa.

In kaj lahko podjetnike pripelje iz krize? »Preoblikovati morajo ponudbo, poiskati skrite rezerve in vlagati v razvoj. Predvsem pa se morajo zavedati, da ne smejo zgolj čakati na ukrepe države in lokalne skupnosti, pač pa morajo v prvi vrsti računati nase, na svoje znanje, zmožnosti in kapital. Nehajmo postavljati meje med občinami in državami, potrebujemo sodelovanje, povezovanje in medsebojno zaupanje. Še do lani so mnoga mala podjetja računala le na domači trg, a to zdaj ni več dovolj! Naše gospodarstvo lahko reši le izvoz na tuje trge,« je bila na srečanju podjetnikov, na katerem so predstavili stanje gospodarstva, indekse rasti in možne ukrepe, odločna predsednica. Poudarja, da morajo biti cilj vseh, tako podjetnikov kot občin in države, nova delovna mesta. Ob koncu leta 2010 je bila na območju Upravne enote Domžale brezposelnost 7,7-odstotna, upravne enote Kamnik pa 8,1-odstotna, kar je še vedno pod slovenskim povprečjem.

V Kamniku stanje gospodarstva kljub temu ni rožnato. Tako priznava župan Marjan Šarec, ki rešitev vidi v hitrem sprejetju občinskega prostorskega načrta in gradnji poslovnih con. »Vendar ni vse v rokah občine. Poslovna cona Titan Svit stoji zato, ker mora država zgraditi protipoplavni zid, za kar pa nima denarja,« pravi župan, ki si želi tesnejših povezav s precej bolj razvito sosednjo Komendo, ki gradi eno največjih poslovnih con v državi, to pa jo pri povprečnih plačah, prihodkih gospodarskih družb in številu delovnih mest že nekaj let dviga nad slovensko povprečje.

Poslovna cona Komenda (PCK) bo velika skoraj sto hektarov, v njej pa naj bi bilo kar deset tisoč delovnih mest. »Prvi del cone, velik 18 hektarov, uspešno deluje že nekaj let, kmalu pa bo končana tudi gradnja komunalne infrastrukture v drugem delu, tako da so prva podjetja že začela graditi svoje objekte. Naprodaj je še 25 hektarov zemljišč, pogovarjamo pa se tudi z nekaj tujimi investitorji, ki bi v Komendo pripeljali proizvodnjo ali skladišča,« je optimističen direktor PCK Matic Romšak, ki je to funkcijo prevzel pred nekaj tedni.