Kranjski redarji ugotavljajo, da se je zaradi radarja znižala hitrost po kranjskih cestah. (Foto: Gorazd Kavčič)

Nekje radarja nočejo, drugje bi dva

Medtem ko so se letos na Bledu in v Bohinju radarskim meritvam hitrosti s strani medobčinskega redarstva odrekli, bo morda kranjsko redarstvo dobilo še drugi radar.

Bohinj, Kranj, Jesenice – Po odločitvi občin Bohinj in Bled letos na tamkajšnjih cestah njuno skupno redarstvo ne bo več izvajalo meritev hitrosti z radarjem, vgrajenim v osebno vozilo. Vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj odločitve občin ne komentira, medtem ko nam je bohinjski župan Franc Kramar pojasnil, da jim v občinskem proračunu preprosto ni uspelo zagotoviti dovolj denarja za najem radarja tudi v tem letu. Podobno pojasnilo je bilo slišati tudi z Bleda.

V obeh občinah so lani občinski redarji devetkrat merili hitrost in pri tem zaznali 1370 kršitev. Na Bledu so na ta način zbrali za 9200 evrov glob, v Bohinju pa nekaj več kot pet tisoč evrov. Glede na to da 24-urni najem radarja sicer stane približno 450 evrov, bi se občinama najem radarja ekonomsko vseeno izplačal. »Na to problematiko nikakor ne gledam s stališča ekonomike, pravzaprav odločno zanikam vsa namigovanja, da smo z uvedbo radarja želeli polniti občinsko blagajno. Občina mora živeti od davkov in drugih dajatev ter gospodarjenja s svojim premoženjem, polnjenje proračuna na ta način se mi zdi nehumano,« odgovarja bohinjski župan. Po Kramarjevem mnenju bi morali izvajanje državnih zakonov nadzirati državni organi, v primeru gibajočega se prometa torej policija, občinski redarji pa naj nadzirajo izvajanje občinskih odlokov. »Menim, da razširitev pristojnosti redarstev tudi na meritev hitrosti ni bila najbolj pametna odločitev. Tudi sicer imam občutek, da država vse prelahko svoje pristojnosti prenaša na lokalne skupnosti.«

Namigov, da je klonil pred pritiski občanov, Kramar ni želel potrditi, je pa priznal, da so na občino prejemali pritožbe v stilu, da ni življenjsko na ta način kaznovati navadnih državljanov, medtem ko država ne zna narediti reda ter primerno kaznovati tajkunov in drugih velikih barab. »Še vedno sem prepričan, da je treba v Bohinju še posebej poleti zaradi divjakov na motorjih pogosto izvajati radarske meritve, a izvajajo naj jih za to poklicani – policisti,« je odločen.

Prav nobenih pomislekov o primernosti radarskih meritev s strani občinskih redarjev pa nimajo v občinah Kranj, Šenčur, Cerklje, Naklo, Preddvor, Jezersko in Tržič. Tam Medobčinsko redarstvo Kranj izvaja meritve hitrosti že več kot leto dni, od maja lani z lastnim radarjem. »Namen nakupa merilnika hitrosti je bil zmanjšanje povprečne hitrosti in s tem zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč, s čimer so se strinjale vse občine ustanoviteljice in se še sedaj,« zagotavlja vodja Medobčinskega redarstva Kranj Slavko Savič. »Kranjski radar« je zelo učinkovit, saj je lani na primer »ujel« prek sedem tisoč prehitrih voznikov, samo v Mestni občini Kranj pa je bilo lani zaradi prekoračitev hitrosti plačanih kar za 535.844 evrov glob. Kar zajeten zaslužek ob upoštevanju, da so občine ustanoviteljice za radar odštele dobrih 49 tisoč evrov. Toda prava korist radarja naj bi bila v umiritvi prometa in ne zaslužku. »Na posameznih odsekih smo ugotovili za 25 do 40 odstotkov manj tistih, ki prekoračijo hitrost. Osebe, ki vozijo, se bolj držijo predpisanih omejitev ali pa vozijo z nižjo hitrostjo kot na začetku meritev,« tako ugotavlja Savić. In če na Bledu in v Bohinju radarja ne želijo, bo kranjsko redarstvo morda dobilo še drugega. »Ena od občin ustanoviteljic je namero po nakupu dodatnega radarja izrazila javno, vendar glede na finančne možnosti občinskih proračunov to najbrž v letu 2011 ne bo uresničljivo,« pojasnjuje Savić.

Pozitivne izkušnje z meritvami hitrosti (z najetim radarjem) imajo tudi v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. Kot ugotavlja vodja službe redarstva Boštjan Omerzel, se je namreč na odsekih, kjer opravljajo meritve, hitrost vožnje že znižala. »V obdobju september 2009 in september 2010 smo sicer opravili devet merilnih dni in ugotovili tisoč prekrškov. Plačljivost in izterljivost glob je prek 95-odstotna,« je še povedal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / nedelja, 4. julij 2010 / 07:00

Več pozornosti podeželju

Borut Sajovic se bo v primeru vnovične izvolitve za tržiškega župana še posebej posvetil skladnemu razvoju podeželja.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 12. april 2011 / 07:00

Tatvina motornega kolesa

Visoko pri Kranju - Pred dnevi je neznanec na Visokem pri Kranju ukradel motorno kolo Honda XL650 V, črne barve, z registrsko številko KR SR-96. Motorno kolo je bilo odpeljano z...

Gospodarstvo / torek, 12. april 2011 / 07:00

Prodajni kotiček z izdelki s podeželja

Škofja Loka - V trgovini Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka v Stari Loki so v okviru projekta Ko vem, kaj jem uredili prodajni kotiček, v katerem ponujajo kakovostne izdelke...

Bled / torek, 12. april 2011 / 07:00

Načrt upravljanja TNP bodo sooblikovali domačini

Bled - V okviru priprave izhodišč za načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka bodo danes v Tolminu organizirali prvi forum zainteresirane javnosti. Gre za obliko vključevan...

Kultura / torek, 12. april 2011 / 07:00

Izvrstni mladi orkestraši

Preteklo soboto je Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kranj več kot odlično nastopil na 1. tekmovanju šolskih in mladinskih orkestrov Slovenije.

Kronika / torek, 12. april 2011 / 07:00

Naboji so pripadali oficirju

Sojenje četverici Gorenjcev, obtoženim organizirane preprodaje heroina, se bliža koncu, saj bodo predvidoma ta teden stranke že podale končne besede, sodni senat pa sprejel končno odločitev.