Džoko živi za nogomet

"Tu je moj drugi dom," pokaže na igrišče nogometašev Triglava Djordje Sretenoski - Džoko. Za prispevek, ki ga vrsto let daje klubu, so ga razglasili za častnega člana.

Džoko. To je vzdevek, ki ga še kako dobro pozna gorenjska nogometna, pa tudi druga športna javnost. To je Djordje Sretenoski, nogometni zanesenjak iz Tenetiš, upokojenec, nekdaj zaposlen na carini. Je direktor NK Podgorje, v kranjskem nogometnem Triglavu pa opravlja funkcijo predstavnika članske ekipe. ND Triglav 2000 ga je ob praznovanju 90-letnice kluba razglasil za častnega člana in mu podelil zlato člansko izkaznico. V klubu je vse od leta 1970. V smehu na vprašanje o številu njegovih pomladi odgovori, da ne ve, ali je starejši on ali klub.

Dobila sva se na nogometnem igrišču. Tukaj preživite veliko časa?

»Ogromno, tako tukaj v Kranju kot tudi v Tenetišah, kjer imamo prav tako zelo urejeno igrišče, tudi po zaslugi Triglava, s katerim sodelujemo na vseh ravneh in je nekakšna dodana vrednost pri nogometnem razvoju naših vasi, kot tudi Občine Kranj. Pri nas se je na primer na svetovno prvenstvo pripravljal Aleksandar Radosavljević. Njegov oče je legenda Triglava in smo stalno v stiku. V Tenetišah je trenirala tudi slovenska ženska reprezentanca, pa kadetska moška in drugi. Travnata površina je dobra, imamo razsvetljavo in potreben mir. Sem direktor NK Podgorje, v Triglavu, kjer sem od leta 1970, pa imam funkcijo predstavnika članske ekipe. Sem tudi v nadzornem odboru. V praksi pa je tako, da poprimem za vsako delo, ki se pokaže.«

Postali ste častni član Triglava. Kaj vam to pomeni?

»To mi pomeni zelo veliko in vodstvu kluba se zahvaljujem za izkazano zaupanje. Z upravo na čelu z Miranom Šubicem dobro sodelujemo. Priznanje je doma na vidnem mestu, tako kot tudi plaketa Nogometne zveze Slovenije, ki sem jo dobil za 40 let dela v nogometu, dela z mladimi.«

Kam segajo vaši nogometni začetki? Verjetno ste bili najprej igralec?

»Bil sem zelo slab nogometaš. Igral sem v Makedoniji, kjer sem živel do gimnazije, potem sem prišel študirat v Ljubljano. Takrat je bilo z nogometom v Makedoniji tako kot po drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Bil je šport številka 1 in igral sem ga tudi jaz. Aktiven nogometaš sem bil do 19. leta, da bi prišel v kakšno reprezentanco, pa sem bil preslab. Igral sem na položaju napadalca, a kljub temu prav veliko golov nisem dal. Bil sem bolj rezerva.«

Kateri je vaš najljubši spomin na vsa dosedanja leta v nogometu?

»Sega v leto 1984, ko je Triglav v Kranju igral za pokal maršala Tita s Partizanom. Tekmo si je ogledalo čez pet tisoč gledalcev. Poleg tega dogodka pa mi je v lepem spominu ostalo tudi lansko leto. V največje veselje mi je, da se je Triglav uvrstil v slovensko prvo nogometno ligo. Moja želja je, da bi v njej tudi ostal, da bi mladina Triglav vedno bolj dojemala kot nosilca gorenjskega nogometa.«

Kako ste zadovoljni z igro v jesenskem delu?

»Sem zelo zadovoljen. Z domačimi igralci se da veliko narediti. Imajo veliko pripadnost do kluba, tukaj so doma. Manjkajo pa gledalci. Želimo si, da bi jih v spomladanskem delu prvenstva na naše domače tekme prišlo čim več in spodbujali ekipo, ki se vselej bori za dober rezultat.«

Pred kratkim so razglasili nogometaša leta. Je Lionel Messi tudi vaša izbira?

»Je, on je pravi nogometaš in je zame trenutno najboljši.«

V nogometu boste prisotni …

»Do konca. Brez nogometa ni mojega življenja. Družina je to sprejela in me podpira.«