Kruh tudi za desetino dražji

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 19. januar 2011 / 06:00

Na dvig cen kruha in pekovskih izdelkov v precejšnji meri vpliva tudi podražitev pšenice na mednarodnih trgih.

Kranj - Po novem letu so se nekatere vrste kruha in drugih pekovskih izdelkov podražile za štiri do celo dvanajst odstotkov, nekateri peki pa podražitve še načrtujejo. Največje slovensko pekarsko podjetje Žito je cene nekaterih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic povišalo v povprečjuza 6,5 odstotka. »Zaradi nenehne rasti cen surovin (žita, maščobe, sladkorja, embalaže), energentov in stroškov dela, s katerimi se soočamo v zadnjih mesecih, ter na drugi strani stagnacije cen kruha od leta 2007 dalje smo bili primorani izvesti korekcijo cen glede na aktualne razmere na trgu,« so pojasnili v Žitu. V Mlinotestu in Pekarni Pečjak na naša vprašanja niso odgovorili, po poročanju nacionalne televizije pa je Mlinotest kruh in pekovske izdelke z januarjem podražil za deset do dvanajst odstotkov, testenine malenkostno, Pečjakovi zamrznjeni izdelki pa bodo od 7. februarja dražji za sedem odstotkov.

V Žitu so ob tem poudarili, da ima na ceno kruha pri nas pomemben vpliv cena pšenice na mednarodnih trgih, saj je samooskrba s pšenico v Sloveniji nizka. Trenutne cene žit na svetovni borzi so izredno visoke, cena pšenice je ta čas za kar 127 odstotkov višja kot pred letom dni. Dodali so, da so kot pekarsko podjetje zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar jim zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov: »Poleg tega so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU, kar omejuje našo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice.«

Da bi zmanjšali odvisnost od mednarodnega trga, so v Žitu v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij lani dali pobudo za povečan odkup domače pšenice. Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupa slovenskih žit, dolgoročno pa si želijo zmanjšati vpliv dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji. »Znotraj žitne verige smo se uskladili glede modela odkupa, ki bo omogočal dolgoročen in transparenten vpogled v odkupne pogoje, kar bo koristilo tako slovenskim pridelovalcem kot tudi odkupovalcem. Hkrati smo tudi uskladili priporočila in parametre pri pridelavi pšenice,« so še pojasnili v Žitu.

Vse pekarne pa kruha niso podražile. Med njimi je tudi manjša šenčurska pekarna Umnik. Cene so nazadnje povišali leta 2007 ob zadnjih večjih podražitvah. Na sedanji ravni jih uspešno ohranjajo z zmanjševanjem stroškov embalaže, prav tako pa se trudijo, da ob koncu dne čim manj kruha ostane, saj tudi to vpliva na ceno kruha na prodajnih policah.