Po dobičku med prvimi bankami v Sloveniji

"Posojilnega krča ni. V banki kreditiramo vse dobre razvojne projekte, a problem je v tem, da takšnih ni veliko," pravi Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke, ki je tudi lani, v kriznih časih, poslovala uspešno in se po višini dobička uvrstila med najboljše banke v Sloveniji.

Gorenjska banka je v lanskih prvih devetih mesecih ustvarila 26,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja dobrih 28 odstotkov dobička vseh bank. So znani rezultati že za vse leto?

»Rezultati so znani, vendar jih javno še ne moremo objaviti. Lansko poslovanje je bilo v skladu z načrtom, tudi dobiček je bil v okviru načrtovanega, po planu naj bi ga bilo čez trideset milijonov evrov. Delež Gorenjske banke v dobičku celotnega slovenskega bančnega sistema bo tudi na koncu leta najmanj tolikšen, kot je bil ob zadnjih uradno objavljenih rezultatih. Po absolutni višini dobička bomo zanesljivo med prvimi bankami v Sloveniji.«

Rezultat je glede na krizne čase in v primerjavi z drugimi bankami dober, celo odličen. Je to odraz rednega poslovanja ali tudi izrednih dogodkov in prihodkov?

»Rezultat je obravnaval nadzorni svet in ugotovil, da je glede na pogoje gospodarjenja dober. Dejansko je to rezultat iz rednega poslovanja, lahko se pohvalimo, da je iz tovrstnega poslovanja celo boljši, kot je bil v preteklih letih. K temu je prispevala tudi konzervativna politika banke. Pri kreditiranju smo postavljali malo trše pogoje kot v preteklosti, enako tudi pri zavarovanju, seveda pa smo za problematične komitente oblikovali ustrezne popravke in rezervacije. Nobena skrivnost ni, da ima banka še enkrat višji nivo rezervacij, kot je povprečje slovenskega bančnega sistema. Takšen visok nivo rezervacij je v skladu z odnosom banke do tveganj.«

Kaj ste v primerjavi z drugimi bankami delali bolje?

»Še vedno smo stroškovno zelo učinkovita banka. Delež stroškov v bilančni vsoti je pri nas pod 1,4 odstotka. Če bi bil delež za eno odstotno točko višji, lahko izračunate, kaj bi to pomenilo ob več kot dveh milijardah evrov bilančne vsote. Lani smo dali velik poudarek tudi financiranju malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov, s tem pa smo razpršili tveganja in dosegli tudi dohodkovno ugodnejše posle, kot bi jih, na primer, s kreditiranjem podjetij, ki po velikosti presegajo Gorenjsko banko. Dobro smo izkoristili tudi ugodne pogoje, ki jih je za premoščanje likvidnostnih težav ponujala Evropska centralna banka.«

Bonitetna hiša Fitch rating je lani banki za eno stopnjo znižala dolgoročno bonitetno oceno z BBB+ na BBB. Kaj to pomeni? Bo banka odslej težje prihajala do finančnih virov na mednarodnem trgu?

»Bonitetna agencija je med razlogi za znižanje navedla okolje, v katerem delujemo, pa tudi to, da postopek združevanja z Abanko ni bil končan. Ocenjujem, da banka zaradi tega ne bo težje dostopala do finančnih virov v tujini, saj še vedno ohranja visoko bonitetno oceno. Na splošno pa velja, da je dostop do tujih virov težek; to nenazadnje kaže tudi visoka obrestna mera pri zadnji izdaji državnih obveznic. Pogosto slišimo očitek, da slovenske banke dražje kot tuje financiramo gospodarstvo. To je res, vendar je res tudi to, da so za nas tuji viri tudi dražji.«

Ste z obrestnimi merami za depozite in za posojila podjetjem in prebivalstvu konkurenčni drugim bankam v Sloveniji?

»Če bi primerjali naše obrestne mere z obrestnimi merami v drugih bankah, bi ugotovili, da smo konkurenčni, še posebej ugodne pogoje imamo pri stanovanjskem kreditiranju prebivalstva, kjer pa je končna obrestna mera odvisna tudi od celostnega odnosa komitenta z banko. Lani smo se cenovno z vsemi bančnimi produkti uvrščali v prvo tretjino najugodnejših ponudnikov v slovenskem prostoru, s takšno politiko pa nameravamo nadaljevati tudi letos.«

Ali pri nas še lahko govorimo o posojilnem krču, kot je bilo pogosto slišati ob začetku finančne in gospodarske krize?

»Mislim, da posojilnega krča ni. V Gorenjski banki pod ugodnimi pogoji kreditiramo vse dobre razvojne projekte, a problem je v tem, da takšnih ni veliko. V banki si želimo, da bi jih bilo v prihodnje več. V podjetjih, ki so vezana na nemško gospodarstvo, že opažamo znatno oživitev, še posebej v avtomobilski industriji. Komitenti nam ob tem tudi zelo jasno sporočajo, da se v Nemčiji zelo malo pogovarjajo o letu 2011, ampak bolj o letih 2015 in 2016; pri nas se, žal, raje pogovarjamo o letu 2000 kot o letu 2011. Skrbi me, da preveč energije usmerjamo nazaj in premalo v iskanje kvalitetnih razvojnih rešitev. Tu bo potreben temeljit zasuk.«

Je tudi dobrih podjetij, ki bi jim banka lahko posodila denar, vse manj? V hudi krizi je gradbeništvo …

»V gradbeništvu dno po moji oceni še ni bilo doseženo. Banke želimo zmanjšati izpostavljenost do gradbeništva, a tudi gradbena podjetja bodo morala povleči odločne poteze - prodajati stanovanja, vendar po nižjih cenah, kot jih prodajajo zdaj.«

Poslovati v kriznih časih ni lahko. Kaj je najtežje: odločitev, komu posoditi denar …?

»Pri nas filozofija ni nič drugačna, kot je bila v času pred krizo, morda večji pomen kot v preteklosti dajemo plačilni sposobnosti oz. poglobljeni presoji, ali je posojilojemalec sposoben v rokih vračati sposojeni denar in plačevati obresti. Denarni tok postaja še pomembnejša presoja, kot je že bil. Tudi v poslovno politiko za leto 2011 smo zapisali, da bomo še zaostrili odnos do tveganj in da bomo z vsemi možnimi sredstvi tudi poskušali izterjati neplačane obveznosti.«

Verjetno je vsaj glede vračanja sposojenega denarja manj težav s prebivalstvom ali so vsaj zneski manjši …

»Razmere niso problematične ali kritične, res pa je, da vse večja brezposelnost in težave v podjetjih vlivajo na to, da nekateri težko vračajo posojila, ki so jih najeli še v ugodnejših časih, ko je bilo včasih zadolževanje tudi s premalo razmisleka.«

Kako na Gorenjsko banko vplivajo težave v Merkurju, ki je s 13 odstotki tudi drugi največji lastnik banke?

»V banki si želimo, da bi se razmere v Merkurju čim prej uredile – po eni strani zaradi Merkurja samega, po drugi strani pa tudi zavoljo številnih podjetij in podjetnikov, ki so odvisni od Merkurja. Ob propadu Merkurja oz. v primeru, da bi Merkur prevzel drug, tuji trgovec, bi bila verjetno posredna škoda celo večja od neposredne, saj bi to pomenilo tudi veliko spremembo v ponudbi. Banka ima sicer vse kreditne aranžmaje z Merkurjem ustrezno regulirane, novi upravi je že uspelo precej znižati stroške, decembrski rezultati so spodbudni. Škoda je le, ker konzorciju bank ni uspelo pravočasno zagotoviti posojila za zapolnitev trgovskih polic.«

Od združitve Gorenjske banke in Abanke očitno ne bo nič. Sava, Gorenjska banka in še nekatera podjetja prodajate večinski delež Abanke …

»Še vedno sem prepričan, da je bil projekt povezovanja Gorenjske banke in Abanke eden najboljših v slovenskem bančnem prostoru v zadnjih letih. Podpirali so ga tudi naši lastniki, nadzorni svet, uprava. Prelomna je bila informacija o ugotovitvi preliminarnega menjalnega razmerja, kjer so bile ugotovitve drugačne od pričakovanj. Prepričan sem, da so bile razlike tako majhne, da bi jih z znanjem, modrostjo in tudi potrpežljivostjo lahko presegli. To se ni zgodilo in projekt, kot je bil zamišljen, je zdaj že preteklost. Ko so se potem tudi v Savi zaostrile likvidnostne težave, je bila logična njihova odločitev, da prodajo del svojega premoženja. Med vsemi vrstami premoženja lahko v sedanjih razmerah verjetno še najlažje prodajo eno od bank. Odločili so se za Abanko in skupaj z drugimi lastniki ponudili v prodajo več kot polovični delež banke.«

V težavah so očitno tudi drugi, naprodaj je več kot polovica Save, ki je največja lastnica Gorenjske banke. Kako to lahko vpliva na banko?

»Na to, kdo bo naš lastnik, ne moremo vplivati niti se s tem ne želimo preveč ukvarjati. Kdorkoli že bo lastnik, vsak pričakuje, da bo banka dobro poslovala. Uprava bo storila vse, da bodo lastniki dolgoročno zadovoljni.«

Na račun posojil, ki jih posojilojemalci ne morejo vrniti, banke postajajo tudi solastnice podjetij. Gorenjska banka je tako tudi lastnica 3,8-odstotnega deleža Mercatorja. Kaj načrtujete z njim?

»Mi smo predvsem banka in ni naš interes, da bi imeli lastniške deleže v podjetjih. Tudi v poslovno politiko za leto 2011 smo zapisali, da jih bomo prodali - sami ali zaradi doseganja boljše cene skupaj z drugimi lastniki. V primeru Mercatorja je ta poskus že bil, a se je ustavil, pri tem pa tudi meni ni povsem znano, zakaj.«

Kaj napovedujete za letos? Bo za banko še težje kot lani?

»Načrtujemo nekaj manjši dobiček kot lani. Pri načrtovanju rasti bilančne vsote smo previdni, saj ne pričakujemo nekih večjih projektov, zelo težko pa bo zagotoviti poceni dolgoročne vire, s katerimi bi takšne projekte lahko financirali. Spomladi bomo tudi odprli novo ekspozituro na območju Kamnika.«

Se lahko zgodi, da letos kakšna banka tudi propade?

»Kolikor poznam razmere, takšne nevarnosti ne vidim.«