Deset najpomembnejših vprašanj pri vzgoji (6)

Vprašanje »ali si zadovoljen s tem, kar si naredil?« je bolj pomembno, kot se zdi na prvi pogled. Pri šoloobveznih otrocih pogosto vprašamo še za ocene drugih učencev. Kot da bi nas morale ocene sosedove Špelce zanimati. Vprašanje o tem, ali je otrok zadovoljen z oceno ali s svojim dejanjem, pa nas bolj usmeri v otroka kot v primerjanje z okolico. Otrok mora za odgovorom malo pobrskati po svojih občutkih, realno oceniti, koliko energije je dal v učenje, in pri tem so še najmanj potrebne primerjave z drugimi. Ob vsem tekmovanju in ocenjevanju, ki so mu otroci podvrženi že od rojstva naprej, bi bilo prav koristno, če bi jih začeli učiti, da znajo ocenjevati sebe. Kaj pa zadnja tri vprašanja? Eno izmed njih je uporabno za večino vsakdanjih situacij, s katerimi se srečujemo v družinah. Prepir, nesoglasja, puljenje za igrače in še kaj bi lahko našteli. Univerzalno vprašanje za prvo pomoč v odnosih se glasi - kaj je problem? Večkrat se vrtimo v začaranem krogu pogovorov in obtoževanj, ne da bi se sploh lotili jedra problema. Problemi niso vedno tako veliki, kot se nam zdi, le navajeni nismo, da bi jih reševali. Otrokom bo v veliko pomoč, če jih bomo spraševali o problemih, namesto da bi jim nalagali krivdo zanje ali jih učili pometati pod preprogo. Če bomo k temu dodali še, da bodo otroci znali povedati resnico brez pretiravanja in igranja žrtev, bo problem prepiranja vsakič manjši. Zadnji dve vprašanji sta lahko malo težki, če jih tako vidimo. Kako bo otrok preživel brez mene in česa sem ga naučil/-a, mu dal/-a za popotnico? Nobene potrebe ni, da razmišljamo o tem, da nas nekega dne ne bo več. Naj bo povsem zadosti, če vemo, kako bo otrok preživel na taboru, na vikendu pri prijatelju, na počitnicah v tujini ali sam doma, ko mora počakati, da pridemo iz službe. Vprašanje, kako, zakaj in kaj dajemo otroku, pa si postavimo čim večkrat, saj je dobra preventiva pred razvajanjem otrok. Prizemlji nas takrat, ko se odkupujemo, podkupujemo ali nagrajujemo.