Otroška peresa

Moj rojstni dan

Moj najljubši mesec je mesec december. A ne samo zato, ker nas obiščejo trije dobri možje, decembra imam rojstni dan. Včasih sem povabila na rojstni dan svoje sošolce in sošolke. Malo se spreminjajo časi in sedaj vabimo dekleta samo dekleta, fantje pa samo fante. Tako sem povabila na mojo rojstnodnevno zabavo deset deklet. Vse so že prišle, razen Maše. Čakale smo jo v kuhinji, a je ni bilo, že kar malo je zamujala. Klepetale smo, a vseeno smo prekinile z resno debato in odšle ven v zimsko idilo - na sneg. Najhitrejši sva bili z Nikolino. Hoteli sva se jim skriti, a nama ni uspelo, ker sem v hiši pozabila elastiko. Morala sem iti ponjo. Uživale smo v kepanju, kepe so letele vse naokrog, celo v hišo so letele. Malo smo razjezile mami, tako da smo morale nadaljevati z našo igro na travniku. Sledilo pa je presenečenje zame. In veste kakšno? Ne, ne boste uganili! Ni bilo kaj prijetnega, ampak so me uspele »umavžati«. To je bilo smeha in metanja po snegu. Sneg je voda in kmalu smo bile vse premočene. Odšle smo v hišo, se preoblekle, pojedle hrenovke v testu s kečapom in majonezo. Dobro smo se podprle in nadaljevale z zabavo. Sledila je igra »flaša resnice«. Nato pa se je prikazala še ena moja prijateljica, Tina. Zamenjale smo igro, sledila je igra KARAOKE. Bile smo smešne, nasmejale smo se. Skoraj ne bi mogle pojesti bananine torte. Če se nekaj lepega dogaja, čas tako hitro teče. Že se je bližala ura, ko so morala nekatera dekleta domov. Še malo plesa, petja, hihitanja in tudi druge so morale domov. Ostala sem sama, premišljevala. Bilo je čudovito, saj imam čudovite prijateljice. Rojstni dan bi moral biti večkrat na leto.

Darila niso pomembna, pomembne so prijateljice in druženje z njimi.

Urša Brelih, 5. c, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka