Pa naj država pase živino!

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Državi smo pripravljeni prodati planino po ceni, kot nam je izračunala, da je vredna. Pa naj ona pase živino in plačuje davke," je dejal eden od predstavnikov agrarne skupnosti in opozoril na neustrezno vrednotenje planin in gorskih pašnikov.

Lom pod Storžičem – Predstavniki agrarnih skupnosti iz tržiške občine, kamniškega, krvavškega in jeloviškega območja ter iz zgornjesavske doline so se v petek zvečer zbrali na posvetu v Lomu pod Storžičem, kjer so sklepne ugotovitve strnili v peticijo, ki so jo naslovili na poslance državnega zbora, vlado, kmetijsko ministrstvo, kmetijsko gozdarsko zbornico, geodetsko upravo in občine. V peticiji opozarjajo na neustrezno vrednotenje svojih nepremičnin in še na nekatere druge probleme, ki jih občutijo pri gospodarjenju.

Previsoke vrednosti nepremičnin

»Zahtevamo, da se znova proučijo modeli vrednotenja nepremičnin. Pri poskusnih izračunih vrednosti gorskih pašnikov in planin, dosedanjega nerodovitnega sveta in varovalnih gozdov so izračunane neverjetno visoke tržne vrednosti, ki za večkratnike in mnogokratnike presegajo vrednosti po dejanskih tržnih cenah. Izrazito neprimerno so prikazane vrednosti za zemljišča, porasla z ruševjem in z drugim gozdnim in gorskim rastjem v visokogorju, ki so se iz nerodovitnega sveta spremenile v normalne gozdne površine. Ti varovalni pasovi lastnikom ne prinašajo dohodkov ali gospodarskih koristi, zato bi bilo povsem neprimerno, če bi takšne površine obdavčili,« so zapisali v peticijo, s katero tudi zahtevajo, da naj bodo nepremičnine v dejanski kmetijski rabi na območju krajinskih parkov in Nature 2000 v celoti oproščene predvidenega davka na nepremičnine, kar naj bi bilo nadomestilo za različne omejitve pri gospodarjenju na kmetijskih površinah.

Težko je od vseh pridobiti soglasje

Kot poudarjajo v agrarnih skupnostih, imajo zaradi neustreznih zakonskih rešitev tudi velike, včasih nepremostljive probleme pri razpolaganju z nepremičninami, še zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, saj upravne enote za izdajo tovrstnih dovoljenj zahtevajo soglasje prav vseh solastnikov, kar pa je v agrarni skupnosti z več deset člani le redkokdaj mogoče. Ta problem bi po mnenju predstavnikov agrarnih skupnosti lahko rešili, če bi stvarno pravni zakonik spremenili oz. dopolnili tako, da bi za agrarne skupnosti zadoščala večina, določena v pravilih posamezne skupnosti, vendar ta ne bi smela biti manjša od dvetretjinske večine vseh solastnikov. V agrarnih skupnostih še zahtevajo, da naj država pri vrsti rabe kmetijskih zemljišč znova uvede v letu 2007 izločeno rabo gorski pašnik – planina, pri tem pa naj uporabi Sloveniji najbližje avstrijske rešitve. Državo opozarjajo tudi na ustavno določbo, po kateri naj bi bilo prebivalstvo na hribovskih in gorskih območjih deležno posebne skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek. »Ne razumemo, zakaj nas država kljub temu s pomanjkljivo in neustrezno zakonodajo ovira in onemogoča pri gospodarjenju s planinami, ko bi z majhnimi popravki zakonskih in podzakonskih predpisov lahko te probleme hitro rešila,« so še zapisali v peticijo.

Za »kvadrat« planine evro, dva, tri …

Predstavniki agrarnih skupnosti so s podatki dokazovali, da so planine in gorski pašniki v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin ocenjene previsoko in da bo zato previsok tudi predvideni davek na nepremičnine. Nekaj manj kot tristo hektarjev velika planina Kofce je ocenjena na skoraj štiri milijone evrov, od tega samo 37 hektarjev velika parcela, po kateri je zaradi hude strmine še peš težko hoditi, na 332 tisoč evrov. Planina Tegošče, ki obsega 98 hektarjev pašnika in 34 hektarjev gozda, naj bi bila vredna tri milijone evrov, 155 hektarjev velika planina Pungrat 2,7 milijona evrov, skoraj 200 hektarjev velika planina Javornik 2,2 milijona evrov, 190 hektarjev velika parcela na Veliki planini osem milijonov evrov, 220 hektarjev na Gojški planini blizu štiri milijone evrov … »Po takšni ceni smo planino pripravljeni prodati državi, pa naj ona pase živino in plačuje davke. – Cenitev bomo zavrnili in zahtevali, da država upošteva vrednost, kot je bila izračunana ob vrnitvi premoženja nekdanjim lastnikom. – Davka ne bomo mogli plačevati, saj nam država za gospodarjenje s planino ne dovoli gradnje ceste pa tudi od lova nimamo nobenih koristi,« je bilo le nekaj komentarjev na visoke cenitve planin in gorskih pašnikov.