Toliko iskrenih misli

Z literarno glasbenim večerom z naslovom Škofja Loka Neži so se v četrtek zvečer v Kristalni dvorani Sokolskega doma Škofjeločani poklonili svoji someščanki, pesnici Neži Maurer ob njeni 80-letnici.

Na literarno glasbenem večeru v Sokolskem. »Z vsakim korakom božam ljubljene poti …« gre Nežina pesem o Škofji Loki. »Vsi jo poznamo, njene sreče, srečice, njene težave in težavice, veselje, mogoče celo njene navade …, a vendarle o njej razmišljamo vsak drugače,« je v uvodu v večer povedal eden organizatorjev večera Marko Črtalič, ter v nadaljevanju prebral zapis izpred dvajsetih let, ko so na Loškem odru pripravili večer ob 60-letnici pesnice Neže Maurer. V dokaz, da zdaj, ko jih ima ljuba pesnica, škofjeloška someščanka, dvajset več, kar se Neže in odnosa Ločanov do nje tiče, ni prav nič drugače. Skoraj polna dvorana je v četrtek zvečer dokazovala, da imajo Škofjeločani svojo pesnico še kako radi.

Življenjski jubilej je Maurerjeva sicer praznovala konec minulega leta, pretekli četrtek pa so ji v Škofji Loki pripravili literarno glasbeni večer Škofja Loka Neži. V skoraj dveurnem druženju s slavljenko so se prepletale beseda in glasba, poezija in melodija. Nosilci večera so bili trije poznavalci tako Neže Maurer kot njenega pesniškega opusa, poleg Marka Črtaliča z Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, še novinarka in voditeljica Monika Tavčar ter direktorica Knjižnice Ivana Tavčarja Marija Lebar. Glasbeni del je s pesmijo Domača hiša začel Trio Quartet in med petjem je basist Lenart Rupar slavljenko popeljal do omizja na odru.

Trije sogovorniki so pesnico spodbudili k njenim vedno iskrenim in duhovitim odgovorom. Spominjala se je, kako so ji Škofjeločani v času osamosvojitvene vojne pomagali, da je natisnila pesniško zbirko Litanije za mir, ki je tokrat pri založbi Sanje doživela svoj ponatis. »Ponavadi so vsi za vse, ko padajo ideje, ko pa je potrebno dati denar, ni nikogar nikjer več. Takrat je bilo drugače, v katero koli škofjeloško podjetje ali k obrtniku sem prišla, povsod sem dobila obljubljeno. Da je knjiga izšla, so zaslužni moji Škofjeločani,« je povedala Neža in dodala, kako so ji škofjeloški slikarji s svojimi deli pomagali pri nakupu dragega zdravila za njenega sina, ki se je v času osamosvojitvene vojne poškodoval v letalski nesreči. Pripovedovala je, kako »naši dragi fantje«, kot imenuje priznane slovenske pesnike njene generacije, zdaj, ko vsako leto pride kakšna literarna nagrada, z njo govorijo čisto drugače kot nekoč, da so moški pač kot otroci, otroci pa ne mislijo na nič drugega kot nase. »A vseeno, moje drage punce, imejmo jih rade, kakršni so.« Ja, Nežine iskrenosti so, kot njene pesmi, očarale občinstvo, ki njenim mislim kar ni nehalo in nehalo ploskati.

V nadaljevanju so vsi trije povezovalci programa ob spremljavi nežnih zvokov kitare Denisa Kokalja brali Nežino poezijo, ljubezensko, refleksivno poezijo, družinske pesmi in tiste iz zbirke Litanije za mir. V zaključku večera so nekateri uradno, med drugim tudi škofjeloški župan Miha Ješe, številni pa kasneje še v neformalnem pogovoru, čestitali slavljenki za visok jubilej, s pesmijo pa so večer zaključili odlični pevci Tria Quartet. »Če me boli, me boli, če me nekaj veseli, me veseli in tako tudi pišem pesmi, naravnost iz sebe,« je tudi povedala Neža.

In naj bo vedno tako. Še dolgo.