Tajkunom za novo leto

Ob prebiranju Gorenjskega glasa se mi utrne marsikatera misel. Najbolj me je v zadnjem času zbodla agonija Merkurja, ker nam je v Kranju najbližji.

Po karkoli smo rabili pri hiši, smo dolga leta zahajali v Merkur. Tam smo dobili od lepila do krožnika, od orodja do lončnic, od kljuk do lestev – skratka vse. Če nikjer nisi dobil, kar si iskal, si šel v Merkur in tam tisto zagotovo dobil.

 

Sedaj pa beremo, da je nekdaj tako uspešno trgovsko podjetje pred polomom. Marsikdo od nas tega ne more verjeti in dojeti. Iztok Mlakar je zapel: »Hudo moraš biti študiran, da lahko tako firmo spraviš v žvaliment.« Kaj se dogaja v naši državi? Pa grem premetavat številke: en milijon evrov je 240 milijonov prejšnjih tolarjev, štirje milijoni evrov je približno ena stara milijarda tolarjev, ena stara milijarda je tisoč milijonov. To je toliko denarja, da se nam, navadnim smrtnikom, kar zavrti v glavi in si marsikdo še predstavljati ne more.

 

Ne, našim požrešnežem ni dovolj en milijonov evrov ali štirje, ampak je treba pobrati kar sto osemdeset milijonov evrov in s tem ogroziti štiri tisoč pridnih, vestnih, usposobljenih trgovcev, ki so vsak dan pridno in potrpežljivo stregli raznim zahtevnim strankam, jim dajali nasvete, bili z njimi prijazni in ustrežljivi, da so na policah poiskali zahtevano blago. Jaz sama sem se velikokrat obrnila nanje, da so mi nudili pomoč pri izbiri iskanega blaga. Nikoli me niso razočarali.

 

Zaradi svojega pohlepa pa je ta gospoda ogrozila eksistenco toliko svojih pridnih sodelavcev, tega človek preprosto ne more razumeti.

 

Naprej! Termoelektrarna in izgradnja TEŠ 6. Ena milijarda in dvesto milijonov evrov bo ta cirkus stal, lahko pa še več. To so take številke, da se v glavi zavrti.

 

Maksim Gorki je v knjigi Detinstvo napisal naslednje verze: »Ne boš nagrabila, sužnja pohlepna, / z vse zemlje zlata in srebra, / ne boš si zakrila, duša ti lakomna, / z vsemi dobrinami svoje nagote …« To pesem podarjam vsem tajkunom za novo leto. Sicer pa se »takih« ljudi tako ali tako nič ne prime!

 

Drugim delovnim ljudem pa želim samo zdravja in tolažbe, da se vse enkrat vrne!

 

Anka Jan, Kranj