Kvalitetno delo, a z zamudami

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. januar 2011 / 06:00

SCT je v prisilni poravnavi, številna gradbišča na Gorenjskem pa v delu. Ali dela zamujajo? Da. Ali so kvalitetno opravljena? Da. Kje so zaposleni? Na dopustu. Tako odgovarjajo naši sogovorniki, ki se bojijo tudi, da bi ostali v enakem položaju kot po propadu Vegrada: brez denarja in brez dokončanega objekta.

Kranj – SCT, slovenski gradbeni velikan, je na predlog uprave z Ivanom Zidarjem na čelu v postopku prisilne poravnave. Uprava predlaga poplačilo tretjine terjatev upnikov v petih letih ali bolj verjetno polovico terjatev v desetih letih. Po Vegradu, ki je tudi na Gorenjskem pustil vrsto nedokončanih poslov, se morda lahko tudi pri SCT investitorji obrišejo pod nosom za pravočasno izpeljane projekte. Razlog je po zagotovilih naših sogovornikov pomanjkanje delavcev, kar gre zagotovo tudi na račun zadnjih stečajev hčerinskih podjetij SCT.

V podjetju na naša vprašanja odgovarjajo, da dela na gradbiščih kljub postopku prisilne poravnave potekajo v skladu s pogodbenimi določili. »Res je, da se na nekaterih gradbiščih dela ne izvajajo, vendar predvsem zaradi kolektivnega dopusta gradbenih delavcev, ki je običajen za zimski čas oziroma čas božično-novoletnih praznikov,« nadaljujejo v SCT ter še, da je nerealno od zaposlenih pričakovati, da bodo izvajali dela pri nizkih temperaturah tudi po deset ur na dan. »O vsem tem so investitorji in naročniki obveščeni, hkrati pa je pri izvajanju določenih gradbenih del nujna tudi ustrezna temperatura za zagotovitev izvedbe del,« odgovarjajo v Zidarjevem SCT.

Dela opravljajo z zamudo

SCT med drugim gradi tudi zadnje objekte na gorenjskem kraku avtoceste. Marjan Koler z Darsa nam je povedal, da se dela izvajajo skladno s pogodbenimi določili in postavljenimi roki: »Večine glavnih gradbenih del sicer sedaj, v zimskem obdobju in ob nizkih temperaturah, zaradi zagotovitve ustrezne kakovosti ni mogoče opravljati.« Pogodbeni roki za dokončanje 2,4-kilometrskega odseka vozišča avtoceste med Peračico in Podtaborom se iztečejo avgusta letos, vendar si tako investitor kot izvajalci prizadevajo, da bi vozišče odprli do konca letošnjega junija.

V občini Cerklje je SCT gradil krožišče na Zg. Brniku. »Med izvedbo je bilo nekaj težav, tudi dela so trajala dlje, kot je bilo predvideno. Zakaj? Gre za notranje razloge SCT, ki me niti ne zanimajo, zato smo že poizvedovali, da bi dela dokončal drugi izvajalec,« pa je povedal Franc Čebulj, župan Cerkelj. Pravi, da je najbolj pomembno, da je gradbišče živelo, čeprav so dela potekala počasi, pa tudi, da je občina prejela tudi državni denar.

V občini Tržič pa so v preteklih letih izvajali kar 25 milijonov evrov vreden projekt kohezije oziroma gradnje vodovodov in kanalizacije. Levji delež (razen čistilne naprave, ki jo je zgradilo ajdovsko Primorje) je šel SCT. »V podjetju se ne držijo terminskega plana, saj bi morala biti dela dokončana jeseni, do prvega snega. Razlog je tudi v tem, da so jim sredi prejšnjega leta ušli podizvajalci. Občinski denar je na varnem, saj smo ga del zadržali,« pravi župan Borut Sajovic.

Ugotavlja, da mnogi podizvajalci niso plačani, z računi sedaj prihajajo tudi na občino. Med njimi so tudi tržiški prostovoljni gasilci (in drugi), za katere župan upa, da jih bo lahko poplačal s pobotom terjatev. Sajovic dodaja, da so sicer vsa dela, ki jih je SCT dokončal, kvalitetno opravljena. Naj ob tem dodamo, da imajo ob podobnem projektu v Žireh, gradili bodo kanalizacijsko omrežje v Rakulku in Dobračevi, težave zaradi izbora SCT na javnem razpisu. Oddali so najugodnejšo ponudbo, vendar se je na razpis pritožilo podjetje, ki meni, da SCT ne bi smel sodelovati zaradi visokih dolgov podizvajalcem.

Bo prisilka uspela?

SCT po vložitvi predloga na pristojnem sodišču za začetek postopka prisilne poravnave, z njim želijo racionalizirati poslovanje in finančno prestrukturirati podjetje v želji po njenem nadaljnjem delovanju, pričakuje poziv sodišča k dopolnitvi predloga s prilogami, kot to zahteva insolvenčni zakon. V podjetju zato ne želijo ugibati, ali je večja možnost za uspeh prisilne poravnave tretjinsko poplačilo upnikov v petih letih ali polovično poplačilo upnikov v desetih letih. »Bilo bi preuranjeno, poleg tega pa tudi nekorektno do upnikov in vseh drugih, ki jih zadeva vodenje tega postopka,« pojasnjujejo.

Zato pa so prepričani, da bo lahko del zaposlenih, ki so sedaj pri hčerinskih podjetjih zaradi stečajev v nezavidljivem položaju, po sanaciji SCT našel zaposlitev pri matičnem podjetju. Ali bodo do sanacije preživeli številni podizvajalci, govori se o 30 do 50 tisoč delavcih, ki so sodelovali s podjetjem in so sedaj brez plač oziroma plačil, še dolgo ne bo znano. SCT trenutno izvaja dela na 64 gradbiščih v Sloveniji, v tujini pa še v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Albaniji in tudi na Kosovu, znano je, da računajo tudi na posle v Libiji in Rusiji.