Leto začeli štirje korenjaki

Iz porodne sobe v Splošni bolnišnici Jesenice se letos niti 1. niti 2. januarja ni zaslišal jok novorojenčka - na prvega letošnjega dojenčka so morali počakati vse do 3. januarja. Prvi se je rodil osem minut čez poldne mali Rok, kmalu za njim pa - v istem dnevu - še trije dečki.

»Rok sem imela šele 3. februarja, a sem dobila spontane popadke in mesec dni prezgodaj rodila Roka. Porod je bil hiter, sicer pa boleč tako kot vsak porod ...,« je pripovedovala mamica prvega letošnjega jeseniškega novorojenčka Petra Pirih iz Lesc. Rok, ki ima očkov priimek Meze, je ob rojstvu tehtal 2740 gramov, dolg pa je bil 50 centimetrov. To je že četrti otrok v družini Meze, saj imajo že šestletno Saro, štiriletnega Sama in dveletno Emo. A zdaj so, kot je povedala 34-letna mamica Petra, ki je zaposlena na zunanjem ministrstvu, z novimi otroki »zaključili« ...

In če se v prvih dveh januarskih dneh na Jesenicah ni rodil noben novorojenček, so nato 3. januarja mamice pohitele in kmalu za Rokom so na svet privekali še trije dečki, 4. januarja zjutraj pa nato še eden. Tako so ob našem obisku prijazne medicinske sestre na ginekološko-porodniškem oddelku imele opravka kar s petimi korenjaki, ki smo jih tudi ujeli v objektiv za skupno fotografijo ...

Prihajajo tudi porodnice iz drugih regij

Kot kaže statistika jeseniške porodnišnice, se tudi sicer zadnje čase rojeva več dečkov kot deklic. Lani se je rodilo za šest odstotkov več dečkov kot deklic (prejšnja leta le za kakšna dva odstotka več dečkov). Po podatkih predstojnika ginekološko porodniškega oddelka Draga Sredanoviča, dr. med., specialista ginekologije in porodništva, pa se zadnja leta nasploh povečuje tudi število porodov na njihovem oddelku. Lani so tako imeli 696 porodov, kar je za pet odstotkov več kot leto prej. Lansko število je enako številu porodov iz leta 1989; po tem letu je število upadalo, zadnja leta pa se spet povečuje. »Trendi so kar obetavni, čeprav se zgodi, da kakšen dan nimamo nobenega poroda. K nam prihajajo rojevat predvsem ženske iz zgornje Gorenjske, okrog pet odstotkov pa iz drugih regij, tudi iz Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, posebej pa smo veseli, da so začele prihajati tudi ženske s tolminskega in bovškega območja,« je povedal predstojnik Sredanovič. V nekaj letih se bo tako številka spet približala tisoč porodom na leto, je prepričan predstojnik. Na oddelku so tudi prepričani, da bi ob morebitni reorganizaciji in prevzemu dela porodnic iz kranjske porodnišnice lahko zagotovili nemoteno delo.

Brez težav bi prevzeli dodatne porode

Več o tem, kaj menijo o napovedani racionalizaciji ginekološko-porodniške službe na Gorenjskem, pa je povedala strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Sandra Tušar, dr. med. Po njenih besedah je ministrstvo za zdravje že pred letom dni osnovalo skupino strokovnjakov, ki naj bi proučili možnosti za racionalizacijo ginekološko-porodniške dejavnosti v državi. Skupina naj bi pripravila projekcijo, ali bi lahko prišlo do združitve manjših ginekološko-porodniških oddelkov, upoštevajoč število porodov, regionalne značilnosti, podobno ureditev v Evropi ... Po takratnih projekcijah bi v primeru združitve kranjske porodnišnice in jeseniškega oddelka za ginekologijo in porodništvo približno 25 do 30 odstotkov pacientk iz Kranja prišlo rodit na Jesenice, večina bi šla rodit v Ljubljano, manjši delež pa v Postojno. Po teh projekcijah bi na Jesenicah prevzeli okrog petsto dodatnih porodov na leto. To jim po besedah Sandre Tušar ne bi predstavljalo težav, saj so pred leti že imeli po tisoč porodov na leto. »In v tistih letih oddelek zagotovo ni bil bolje opremljen in bolje strokovno podkovan, kot je danes,« je dejala Tušarjeva. Ker se ležalna doba porodnic po porodu skrajšuje – na Jesenicah gredo mamice po porodu domov tretji dan, če je z njo in dojenčkom vse v redu – bi lahko zagotovili dovolj postelj, imajo pa tudi možnost dodatne širitve tako oddelka kot porodne sobe. V njej imajo zaenkrat tri porodne postelje, od tega dve moderni, načrtujejo pa še dodatno posodobitev. V primeru združitve porodnišnic bi se zagotovo razširil tudi strokovni kader, saj bi vsaj del zaposlenih iz Kranja prešel na Jesenice. Tušarjeva sicer ne želi govoriti o morebitnih primerjalnih prednostih jeseniške porodnišnice pred kranjsko, saj pravi, da sta obe po strokovnih kazalnikih zelo dobri. Ena od »dodanih vrednosti« jeseniške bolnišnice pa je zagotovo v tem, da je del dežurne ekipe pri njih na voljo 24 ur na dan tudi zaradi delovanja drugih oddelkov, denimo anesteziologi, kirurgi, pediatri, transfuziologi ...

Sicer pa je Tušarjeva prepričana, da se je razpravam o racionalizaciji ginekološko-porodniške službe v zadnjem času pridružilo preveč čustev, reakcije so pretirane in pogosto iracionalne. »Ko se debate izza vrat stroke preselijo v laično javnost, se razpravi pridružijo čustva, kar ni dobro. Sama osebno sem prepričana, da namen ministrstva ni varčevanje na plečih pacientk, temveč kvalitetna obravnava vseh pacientk ob hkratni racionalizaciji stroškov.«