Sora krepko pod najvišjim vodostajem

Ob suhem in hladnem vremenu je vodnatost rek v večjem delu države ustaljena, reke imajo povečini srednje pretoke. To so podatki Agencije republike Slovenije za okolje, ki so dostopni tudi na spletu. Podatke na agenciji dobijo iz merilnih postaj, ki jih je po vsej Sloveniji skoraj dvesto. Ena izmed njih je postaja Sora–Suha pri Škofji Loki, ki je avtomatska in ena sodobnejših. Služi za beleženje vodostaja, količine padavin in radioaktivnosti v ozračju. Lesena hišica v današnji podobi je tam od leta 1991. Leto prej je namreč njeno predhodnico skupaj z aparatom za beleženje nivoja vode s seboj odnesla deroča Sora. Njen vodostaj je bil v ponedeljek 123 centimetrov, pretok 17,7 m3/s, temperatura pa 4,3 stopinje.

Najvišji vodostaj na tem merilnem mestu je bil izmerjen ob poplavah 1. novembra 1990. Sora je bila takrat visoka 580 centimetrov, njen pretok pa je bil 690 m3/s. Najnižji podatki so iz 20. avgusta 2003. Vodostaj je bil 80 centimetrov, pretok pa 2,0 m3/s. V minulem letu je bil vodostaj najvišji 19. septembra, ko je poplavljala poljanska Sora. Vodostaj Sore pri Suhi je bil takrat 450 centimetrov, pretok pa 420 m3/s. Zanimivo, da so podatki višji kot ob poplavah v Železnikih 19. septembra 2007, čeprav je bila škoda letos neprimerljivo manjša. Ko je poplavljajo v Železnikih, je bil vodostaj na Suhi 430 centimetrov, pretok pa 400 m3/s.