No, tole je optična prevara, saj je kip "Mati Domovine" velik za kakšnih štirideset Darij. (Foto: Igor Kavčič)

Teta s ščitom je "Mati Domovina"

Malo dlje od samostanov je spominski kompleks na prostem, imenovan Muzej velike domovinske vojne (1941-45). Veliki kip se imenuje Mati Domovina, po rusko Rodina mat, oziroma Mati Rusija, saj so kip postavili Rusi.

Nekoliko naprej od samostanov na najjužnejšem koncu Pecherske Lavre je scena povsem drugačna, lahko bi rekli, da gre za nekakšno selitev od duhovnega k borbenemu. Tisto veliko železje, ogromen kip ženske z mečem v eni in nekakšnim ščitom v drugi roki, ki smo ga videli na hribu, ko smo pred dvema dnevoma prišli v Kijev, je osrednja točka Muzeja velike domovinske vojne, ki se razprostira na več kot desetih hektarjih na slikovitem hribu nad mestom. Kip Matere Domovine, po rusko se temu reče Rodina mat, je precej glomazna zadeva, visoka 62 metrov in težka 530 ton. Samo meč, ki ga ta »železna mama« drži v desni roki, je težak okrog 10 ton, medtem ko ima v levi roki grb Sovjetske zveze. Kip je bil namreč v sklopu muzejskega kompleksa postavljen v času Sovjetske zveze, ko Ukrajina še ni bila samostojna država, uradno pa ga je odkril leta 1981 takratni sovjetski predsednik Leonid Brežnjev. No, naslednje leto je potem umrl. Menda so sovjeti tako »mater Rusijo« postavili v kar nekaj večjih mestih takratne sovjetske države.

 

Z več kot tristo tisoč muzejskimi eksponati je to menda največji muzej v Ukrajini. Zelo zanimiv v slogu »je kaj za videti« je že zunanji del muzeja, ko se ob Aleji herojev na vsaki strani vrsti različno orožje iz druge svetovne vojne, torej topovi, tanki, celo letala … Ne manjka seveda alegoričnih kipov, celih bronastih kompozicij, ki prikazujejo bitke iz 2. svetovne vojne. Pompozno, kot gre od Rusov, ups … Sovjetov pričakovati. Iz zvočnikov donijo ruske domoljubne pesmi, bi rekel ene take partizanske koračnice. Res zanimiv kontrast, najprej res lepe cerkve v glavnem v zeleni ali modri barvi z zlatimi »pokrivali«, na drugi strani pa pompozna borbenega duha vzpodbujajoča orožarna na prostem. Za pogledat. Oboje.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. februar 2016 / 10:15

Deseta obletnica letov v Istanbul

Zgornji Brnik – Šestnajstega januarja 2006 je letalski prevoznik Turkish Airlines začel leteti z brniškega letališča v Istanbul. V desetih letih je z njim potovalo že skoraj pol milijona potnikov....

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 5. avgust 2022 / 06:00

V prenovljenem parku novi kip

V prenovljenem Parku La Ciotat v Kranju so v torek odkrili peti kip Prešernovega sodobnika, tokrat francoskega pesnika, politika in diplomata Alphonsa de Lamartina.

Kranj / petek, 5. avgust 2022 / 18:19

Prekinitev oskrbe z vodo zaradi manjše okvare

Pred kratkim nas je bralka Zorislava Sajovic obvestila, da je bila v kraju Goriče oskrba z vodo nenadoma prekinjena. Menila je, da je bilo za to krivo prepogosto zalivanje vrtičkov. Njene domneve je z...

Zanimivosti / petek, 5. avgust 2022 / 18:13

Hiša, odeta v rdeče cvetje

Slišali smo, da v Kokri, najdaljši vasi v Sloveniji, stoji hiša, ki se šibi pod cvetovi pelargonij. Namignili so nam, naj pohitimo, če jih želimo videti, saj lahko cvetovom lepoto vzamejo prve vročins...

Radovljica / petek, 5. avgust 2022 / 18:11

Spominsko srečanje na Vodiški planini

Radovljica – Ob 81. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona leta 1941 na Jelovici bo v soboto, 6. avgusta, ob 11. uri spominsko srečanje pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Tradicionalno...

Šport / petek, 5. avgust 2022 / 18:10

Skakalke in skakalci v Francijo

V francoski Courchevel je odpotovalo pet slovenskih skakalcev in štiri skakalke na čelu z zmagovalkama prvih dveh tekem Uršo Bogataj in Niko Križnar.