Bili smo enotni kot nikoli prej

Državljani smo se 23. decembra 1990 na plebiscitu izrekli za samostojno Slovenijo.

Kranj - O tem, kako danes gledajo na takratne dogodke in ali po dveh desetletjih lahko rečemo, da so se nam izpolnila pričakovanja, smo vprašali nekatere politike, ki so bili aktivni v takratnih demokratičnih procesih in so še danes.

France Bučar, predsednik prve slovenske skupščine v samostojni Sloveniji: »Naša takratna pričakovanja so se stoodstotno uresničila, saj smo si želeli samostojno slovensko državo in jo tudi dobili. Nismo pa si predstavljali, kakšna bo ta država, saj je Slovenci nikoli prej nismo imeli in tudi nismo vedeli, kako jo voditi in upravljati. Bili smo daleč od predstav o moderni državi in v minulih letih smo se na tem področju izkazali za precej nezrele. Uporabili smo kar nekdanje obrazce iz prejšnjega enopartijskega sistema. Družba se tako ni bistveno spremenila.«

Ivan Oman, član slovenskega predsedstva: »Sedaj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, pred dvema desetletjema pa se je bilo treba za enotnost zelo potruditi. Enotnosti med ljudmi ni manjkalo, pač pa jo je bilo treba doseči v politiki, o čemer so nekaj časa potekale mučne razprave. Naposled smo se dogovorili. Tisto nedeljo, 23. decembra 1990, sem v Cankarjevem domu čakal, kako se bo razpletel referendum. Ko je bilo preštetih milijon glasov, je bilo jasno, kako enotno smo sprejeli odločitev o lastni samostojni državi. In kako je danes? Včasih smo govorili o tem, da ima Slovenija dobre možnosti, da postane druga Švica, a so se ta pričakovanja žalostno sfižila.«

Lojze Peterle, predsednik prve vlade v samostojni Sloveniji, danes pa evropski poslanec: »Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je zmagal DEMOS, ki je edini imel v programu postavitev samostojne slovenske države. Na tej podlagi je prišlo decembra istega leta do enkratne plebiscitarne odločitve za samostojnost. Samostojnost je pomenila uresničitev največjega narodno-političnega cilja Slovencev, nikakor pa ni kriva za to, česar danes ne moremo sprejemati kot standard demokratične pravne in socialne države. Samostojna slovenska država je naša temeljna vrednota, od nas pa je odvisno, komu zaupamo oblast in kako živimo med seboj. Za to, kar imamo danes, se pred dvajsetimi leti gotovo nismo borili.«

Darja Lavtižar Bebler, poslanka v takratni skupščini in v sedanjem parlamentu: »Veselim se praznovanja dvajsetletnice plebiscita in ponosna sem, da sem bila članica takratne skupščine, ki je sprejela odločitev o njem. Bila sem tudi članica socialistov, ki smo dali prvo formalno pobudo za plebiscit. Sodelovala sem tudi v takratni ustavni komisiji. Današnja natolcevanja, da imamo danes čisto nekaj drugega, kar smo takrat pričakovali, niso na mestu. Takrat smo pričakovali lastno državo in jo prvič v zgodovini tudi dobili. Pričakovali smo normalno demokracijo in normalne pogoje za življenje in danes smo, primerjalno gledano, ena normalnih evropskih držav.«

Viktor Žakelj, takrat predsednik stranke socialistov, ki je prva javno predlagala plebiscit: »Odločitev o plebiscitu so potem sprejeli zbori takratne skupščine. Realizacija je bila briljantna, obeti veliki in danes lahko ocenimo, da smo dosegli veliko, saj Slovenija sodi med trideset najbolj razvitih držav v svetu. Manjka pa nekaj poštenja in soodgovornosti za lasten in skupen razvoj, v politiki pa obstajajo konflikti, kar ni dobro. Če bomo skupaj ustvarjali bolj optimistično klimo, potem ob virih, ki jih imamo in ob pridnih ljudeh, kakršne ima Slovenija, lahko računamo na boljšo prihodnost.«

Jelko Kacin, takratni poslanec v slovenski skupščini in današnji evropski poslanec: »Vem, da ljudje to sprejemajo z začudenjem, ampak v tistem času se nisem ukvarjal s plebiscitom, pač pa s pripravami na poznejšo osamosvojitev Slovenije. Kot namestnik sekretarja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sem se z vodstvom RTV Ljubljana dogovarjal o ukrepih, ki naj jih nacionalna televizija izvaja v okoliščinah po plebiscitu. Jasno je bilo, da bo plebiscit uspel. Danes lahko rečemo, da so plebiscitna pričakovanja izpolnjena. Trenutna gospodarska in socialna kriza ter kriza vrednot ne smejo zamegliti pogleda na tisto, kar smo dosegli s plebiscitom. Brez tega danes ne bi bili ne samostojni, ne v EU in NATO, ne v šengenskem režimu in ne v evro območju. Brez tega bi nam bilo življenje veliko težje, kot je sedaj, tako kot je ljudem v državah zahodnega Balkana, ki vsega tega nimajo.«