Alergija na mraz

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 15. december 2010 / 06:00

"Čeprav zveni nekoliko čudno, res obstaja alergija na nizke temperature. Alergija na mraz je zelo redka reakcija kože, ki je v skupini preobčutljivostnih bolezni po tipu koprivnice. Rečemo ji koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo," pravi dermatologinja Tamara Heraković, dr. med.

Težave se lahko začnejo že na mrazu, ampak so ponavadi bolj izrazite, kadar oseba pride iz mrzlega v topel prostor oziroma ko se koža spet ogreje. »Na koži, ki je bila izpostavljena mrazu (obraz, vrat, roke) se po nekaj minutah pojavijo hitro nastajajoče urtike oziroma koprivke - rdečica in oteklina različnih oblik, ki jo spremlja zelo močno srbenje kože. Pri zelo občutljivih osebah ob pitju mrzlih pijač ali uživanju sladoleda otečeta jezik in grlo ali jim oteče ustnica, že ko v roki držijo mrzel predmet. V redkih primerih se urtikarija ali koprivnica zaradi mraza pojavi šele v devetih do osemnajstih urah po izpostavitvi mrazu in jo zato težje prepoznamo,« pove dermatologinja Tamara Heraković, dr. med., iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Test z ledeno kocko

»Če pri nekom obstaja sum na preobčutljivost za mraz, mu naredijo test z ledeno kocko tako, da mu jo enostavno pritisnejo na kožo. Če se mu na mestu dotika z mrazom koža spremeni, ga začne močno srbeti, ali če se pojavita rdečina in oteklina, je bil sum utemeljen. Sicer se testiranje izvaja v hospitalnih okoliščinah in sicer na dermatološki kliniki, kjer se izvaja testiranje tudi za druge fizikalne dejavnike, kot so: drgnjenje, pritisk, UV žarki, potenje, vibracija ali voda. Zagotovo pa je še veliko ljudi, ki ne obiščejo zdravnika, saj ne vedo, da se da tudi tem težavam pomagati. Vsekakor je zaželeno, naj osebe, ki se soočajo s to težavo, najprej obiščejo svojega osebnega zdravnika, ki jih bo napotil k ustreznemu specialistu,« svetuje sogovornica.

V kateremkoli starostnem obdobju

Alergija na mraz ni povezana z letnimi časi in tudi skupine, ki bi ji bila najbolj podvržena, ni mogoče določiti. »Gensko osnovo zanjo imamo že ob rojstvu, ni pa nujno, da se razvije. Občutljive osebe imajo pač v koži celice, ki vsebujejo histamin in so čezmerno občutljive na mraz. Na mestih fizikalnega draženja kože oziroma pri ohladitvi se sproščajo histamin in drugi mediatorji alergijske reakcije. Bolezen lahko nastopi v katerem koli starostnem obdobju, sicer pa se večkrat pojavi ob kakšnih prelomnicah (ob hudih telesnih poškodbah, okužbah, šoku ali stresu). Številne alergije imajo svoj začetek, obdobje hudih težav in včasih tudi same od sebe izginejo. Nekateri ljudje so vse življenje alergični na mraz, nekateri le krajše obdobje, na primer med prebolevanjem virusne okužbe,« razloži dermatologinja.

Volnena oblačila

Pomagamo si lahko tako, da se zavarujemo pred mrazom in pazimo, da je prehod z mrzlega na toplo postopen, da se naše telo polagoma privadi na spremembo. »Spremljajte vremensko napoved in poskrbite, da otrok vedno odide v šolo ali vrtec primerno oblečen. Enaka navodila veljajo tudi za odrasle osebe. Čim več plasti oblačil boste oblekli otroku, bolj mu bo toplo. Volna pa je tako ali tako nekaj najbolj toplega - to so vedele že naše babice, vendar ne neposredno na kožo, saj so atopiki zelo občutljivi na stik z volno. Najbolje je, če neposredno na kožo pride bombažno perilo. Nakup nepremočljivih čevljev je investicija, ki bo vašega otroka obvarovala prehlada, ki ga gre pripisati mokrim nogam. Pacientom lahko zdravnik predpiše različne antihistaminike, ki pomagajo tako, da pomirijo in ublažijo občutljivost za srbenje ter zmanjšujejo simptome alergije. Najtežje to alergijo prenašajo tisti, ki se radi tudi pozimi gibljejo na zelo mrzlem zraku, nikakor pa se jim ni treba odrekati svežemu zraku. Življenjsko ta alergija ni nevarna, malce tvegano je le kopanje v ledeno mrzlih vodah, saj lahko ob hitrih spremembah in padcu krvnega tlaka pride do resnejših težav. Plavanje v mrzli vodi lahko pri teh bolnikih povzroči tudi sistemsko reakcijo, celo s smrtnim izidom. Glede preventive in terapije se je nujno treba posvetovati z osebnim zdravnikom,« še opozori dermatologinja Tamara Heraković.