Slovenski knjižni darovi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. december 2010 / 06:00

Tudi zaradi slovenskih knjig sta se na Koroškem ohranila slovenski jezik in kultura.

Dolgo je to nalogo v Slovencem neprijaznih časih opravljala Mohorjeva družba, ki je bila po zaslugi škofa Antona Martina Slomška ustanovljena že leta 1851, po drugi svetovni vojni pa je za slovensko knjigo na Koroškem začela skrbeti tudi Slovenska prosvetna zveza. Obe pred novim letom pripravita knjižne darove za stalne naročnike in za druge ljubitelje dobre knjige in slovenske besede. Knjige obeh izdajateljev je mogoče dobiti v slovenskih knjigarnah v Celovcu in tudi v knjigarnah v Ljubljani.

Slovenska prosvetna zveza je v letošnji knjižni dar vključila Koroški koledar 2011, izbor še neobjavljenih pesmi leta 1985 umrlega pesnika, učitelja in zborovodje Valentina Polanška Karantanske pesmi, spominski zapis Slavke Kukovica Vojna, usoda za družino, v katerih avtorica, ki že dolgo živi na Koroškem, piše o težkih vojnih časih na Blokah na Notranjskem, in literarno revijo Rastje, ki jo Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji izdaja od leta 2007 dalje. Del knjižnega darila je tudi zgoščenka Ritem sveta tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Celoten paket stane 45 evrov in je nad 40 odstotkov cenejši od običajne prodajne cene izven knjižnega daru.

V knjižnem darilu Mohorjeve družbe iz Celovca je Koledar celovške Mohorjeve za leto 2011, v katerem je objavljen tudi celoten v slovenščino prevedeni govor predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka na slovesnosti v počastitev 90. obletnice koroškega plebiscita. Del zbirke so še Pratika, ki je ena najstarejših publikacij z nasveti za zdravje duha in telesa, otroška zgodba Smeš svet Igorja Palčiča in brošura Christe Mevesa Pogum za vzgojo, v kateri psihoterapevtka in filozofinja Meveseva razmišlja o problemih vzgoje otrok in duševnih težav, ki se običajno začnejo z neuspehom v šoli, z brezvoljnostjo do dela, z odvisnostjo, zapuščenostjo in nezmožnostjo komuniciranja.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je minuli teden izdala zbornik o koroškem skladatelju, organistu in zborovodji Pavlu Kernjaku, ki se je rodil 9. februarja leta 1899 v Št. Ilju/St. Egyden ob Dravi, umrl pa je 11. decembra leta 1979. O avtorju najlepših koroških pesmi so lani posneli tudi film. Tako kot film so tudi zbornik predstavili najprej v Celovcu in nato v Kernjakovi rojstni vasi.