Snežni plaz je kot strela

Snežni plazovi so bili zadnjo zimo usodni kar za sedem smučarjev in gornikov. Najboljša zaščita pred njimi pa je znanje, opozarjajo gorski reševalci.

Kranj – »Ko zapustiš urejeno smučišče, prideš v svet, kjer veljajo povsem drugi zakoni in pravila gibanja, ki se jih lahko naučiš le na posebnih izobraževanjih oziroma tečajih,« je začetek letošnje smučarske sezone pospremil Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Obenem se je spomnil tragičnih nesreč v zadnji zimi, ko so snežni plazovi vzeli življenja treh smučarjev, ki so smučali zunaj urejenih smučišč na Zelenici, Krvavcu in Voglu. Snežni plazovi so bili sicer v prejšnji zimi usodni kar za sedem ljudi. Največjo nevarnost predstavljajo klože napihnjenega snega.

»Ko se pozimi odpravimo v gore, je obvezno imeti pri sebi dereze, ki jih je treba nositi na trdih čevljih, in cepin, ki pa se ga je potrebno naučiti pravilno uporabljati, sicer je gorniku, ki se znajde v težavah, nekoristen. S seboj imamo vedno tudi plazovni žolno in sondo ter lopato, ti pripomočki koristijo pri iskanju in reševanju zasutega v plazu. A tudi plazovni trojček ni nikakršen garant, da bomo v plazu preživeli, nudi le nekaj več možnosti za preživetje. Najučinkovitejši pripomoček za varnost gornika pozimi je ABS nahrbtnik z zračnima blazinama, ki nam omogoča, da ostanemo na površju plazu, če nas ta odnese. Najboljša zaščita za vse pa je znanje. Plazovi so namreč kot strele: obstajajo neke zakonitosti, kje in kdaj obstaja nevarnost, a sprožijo se lahko tudi povsem nepričakovano,« pojasnjuje Bele, ki svetuje, da je treba po sneženju počakati vsaj teden dni, da se preobrazi sneg, preden se odpravimo v gore. Podpredsednik GRZS Franc Miš je dodal, da so s Planinsko zvezo Slovenije pred kratkim podpisali dogovor o sodelovanju, predvsem na preventivnem področju. »En skupen projekt GRZS, PZS in ARSO že poteka: vzpostavitev mreže opazovalnic pred nevarnostmi snežnih plazov.

Letos se je v gorah zgodilo za desetino manj nesreč v slovenskih gorah kot v preteklih letih, kar je najverjetneje treba pripisati nekoliko slabšemu vremenu. Manj je bilo tudi poškodovanih, zato pa več mrtvih gornikov (27) kot zadnji dve leti (24 lani in 20 predlani). »Iz leta v leto se povečuje število negorniških nesreč; letos je njihov delež že kar 42-odstoten. Največ slednjih nesreč se zgodi v dolini Soče pri skokih s padali, raftanju in kanjoningu. Letos je bilo tudi precej več reševanj kot običajno zaradi slabe fizične pripravljenosti in zato popolne izčrpanosti obiskovalcev gora, praviloma starejših od petdeset let. V porastu so bile tudi delovne nesreče gozdarjev,« je povedal Bele in opozoril, da je največ reševalnih akcij v gorah v ponedeljek, pravega razloga, zakaj ravno ta dan, pa še niso ugotovili. Najpogostejši razlogi za gorske nesreče so še vedno padci in zdrsi, nepoznavanje terena, povečuje pa se tudi število nesreč zaradi bolezenskih stanj – letos je zaradi kapi v gorah umrlo kar osem oseb.