Za Lucije in Lučke pojedina treh dežel

Na Švedskem pojejo ob koncu temačnega zimskega obdobja: Då i vårt mörka hus, stiger med tända ljus, Sankta Lucia ... / Soj svečave se preliva po hiši. Izgnala bo temo, sveta Lucija ... 13. decembra, ki je pred sprejetjem gregorijanskega koledarja veljal za najkrajši dan v letu, praznujejo Švedi (in z njimi zdaj tudi Norvežani, Danci in Finci) praznik sv. Lucije, ki prinaša luč in svetlobo. Sv. Lucija je bila mučenica, doma iz sicilijanske Siracuse, ki se ni hotela poročiti s poganom in so jo zato usmrtili. Menda so ji, preden so jo vojaki zabodli v vrat, iztaknili oči in danes velja za zaščitnico slepih. O tem, ali je običaj res povezan z mučeniško junakinjo, so mnenja različna. Na Švedskem se je v Lucijo po tradiciji oblekla najstarejša hči, nadela si je belo obleko in rdeč pas, na glavo pa krono, prepleteno z brusničnimi vejicami, v kateri gorijo štiri sveče. Danes je praznovanje Lucije na Švedskem tako popularno, da prirejajo cele sprevode, svoje Lucije imajo že po vrtcih, šolah, pa tudi v manjših in večjih krajih. Izbori se začnejo že oktobra, postati Lucija pa pomeni prepoznavnost in čast. Pri manjših deklicah so prave sveče nadomestile svečke na baterije.

Od začetka adventa do božiča hodijo Lucije po domovih starostnikov in delijo posebno pecivo – lussekatter – lucijine mucke, ki so prav slastne.

Lucijine mucke

Za približno 24 muck potrebujemo: 50 g masla, 25 g kvasa, 150 ml mleka, 1 noževo konico žafrana, 50 g sladkorja, ščep soli, 1 jajce, 300 g bele moke, 1 rumenjak in rozine.

Maslo umešamo v mlačno mleko (37 stopinj Celzija), stopimo v njem kvas, dodamo moko, sladkor, jajce, žafran in sol in zgnetemo v gladko testo, ki ga damo vzhajati. Količina se mora podvojiti. Testo razdelimo na 24 koscev, jih zvaljamo z rokami in iz njih spletemo nekakšne paragrafe ali črke »s« tako, da konca tesno spodvijemo k osrednji vijugi. Lucijine mucke zložimo na pomaščen pekač in počakamo 15 minut, da še malo vzhajajo. Nato po vdolbinicah razdelimo rozine in lucijine mucke premažemo z rumenjakom. Pečemo jih 15 – 17 minut pri 250 stopinjah Celzija in ohladimo na žičnati mrežici.

Seveda pa Lucije in Lučke, ki so vam ljube, presenetite tudi s severnjaškim kosilom, s finskim narastkom iz rumene kolerabe in korenja za predjed in norveškimi hrustljavo zapečenimi svinjskimi rebri, ki so tudi tipična božična jed.

Narastek iz rumene kolerabe in korenja

Za šest oseb potrebujemo: 2 veliki rumeni kolerabi, 4 srednje velike korene, 3 velika jajca, 100 ml smetane, 3 žlice drobtin, 3 žlice zmletih lešnikov, sol in grobo zmlet poper.

Rumeno kolerabo in korenje olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v slanem kropu do mehkega. Odlijemo in ohladimo. Zmešamo s paličnim mešalnikom ali pa pretlačimo s tlačilko za pire krompir.

Drobtine zmešamo s smetano, da se napnejo. Jajca stepemo, dodamo sol in poper. Primešamo lešnike in še malo stepamo. Nato zmešamo jajčno zmes in pretlačeno kolerabo in korenje in damo v namaščen pekač. V pečici, ogreti na 175 stopinj Celzija, pečemo narastek 1 uro. Če se začne skorjica žgati, prekrijemo pekač z alu folijo.

Svinjska rebrca s kožo

Za šest oseb potrebujemo: 1,5 – 2 kg svinjskih reber s kožo, 2-3 žličke soli, 1 – 2 žlički popra, 200 ml vode.

V kožo zarežemo z ostrim nožem, da dobimo kvadratke ali pa rombe in meso dobro natremo s soljo in poprom. Meso damo v hladilnik za 1-2 dni. Na dan priprave damo v pekač majhen krožnik, da so rebra v sredini rahlo dvignjena.

Na krožnik položimo rebra tako, da je koža na dnu. Pekač prekrijemo z alu folijo in pečemo 45 minut pri 230 stopinjah Celzija, nato znižamo temperaturo na 200 stopinj Celzija, odstranimo folijo in pečemo še poldrugo uro, če so rebra debela. Če je koža premalo zapečena, jo za kratek čas postavimo pod žar, a previdno, da je ne zažgemo. Ko so rebra pečena, naj počivajo še 15 minut, da se sokovi enakomerno razdelijo. Prilogo prilagodite svojemu okusu, lahko izberete kislo zelje ali rdeče zelje z brusnicami ali pečene mesnate suhe slive z jabolki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / petek, 13. december 2019 / 10:28

Ošpice tudi v Komendi

Po prvih primerih ošpic v Škofji Loki so ta teden potrdili tudi dva primera ošpic v Komendi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Kriminal

Ropar vzel kovance Jesenice - V sredo ob 20.15 je neznani storilec oropal uslužbenca športne trgovine na Jesenicah. Ropar, zakrit z oblačili, je usluž...

Kronika / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Pločevina delavca udarila po glavi

Koroška Bela – Prejšnji ponedeljek se je v podjetju Acroni Jesenice ponesrečil 39-letni delavec na delovnem stroju za navijanje vroče pločevine na valj. Med delom je nenadoma poč...

Kranj / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

V Kranj po Cesti Boštjana Hladnika

Na zadnji letošnji seji sveta MO Kranj so potrdili predlogo o novih imenih treh ulic, bolj vroča pa je bila razprava o ogrevanju, odpadkih in parkiranju.

GG Plus / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Sedmica: Potratni dvor

Vsak dan grem na sprehod na Rožnik; vsak dan po isti poti, ura je pa različna. In vsak dan naletim na isti prizor: v eni od pritličnih soban v predsedniški palači, ki je obrnjena na Erjavčevo, gori lu...

GG Plus / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Rojstvo prve knjige in hčerke

Ljubiteljem folklorne dejavnosti je Bojan Knific znan. V tržiški folklorni skupini Karavanke se je ukvarjal s plesi, vzgojo mladih in izdelavo oblačil. Kot etnolog se je posvetil raziskovanju oblačiln...