Za Lucije in Lučke pojedina treh dežel

Na Švedskem pojejo ob koncu temačnega zimskega obdobja: Då i vårt mörka hus, stiger med tända ljus, Sankta Lucia ... / Soj svečave se preliva po hiši. Izgnala bo temo, sveta Lucija ... 13. decembra, ki je pred sprejetjem gregorijanskega koledarja veljal za najkrajši dan v letu, praznujejo Švedi (in z njimi zdaj tudi Norvežani, Danci in Finci) praznik sv. Lucije, ki prinaša luč in svetlobo. Sv. Lucija je bila mučenica, doma iz sicilijanske Siracuse, ki se ni hotela poročiti s poganom in so jo zato usmrtili. Menda so ji, preden so jo vojaki zabodli v vrat, iztaknili oči in danes velja za zaščitnico slepih. O tem, ali je običaj res povezan z mučeniško junakinjo, so mnenja različna. Na Švedskem se je v Lucijo po tradiciji oblekla najstarejša hči, nadela si je belo obleko in rdeč pas, na glavo pa krono, prepleteno z brusničnimi vejicami, v kateri gorijo štiri sveče. Danes je praznovanje Lucije na Švedskem tako popularno, da prirejajo cele sprevode, svoje Lucije imajo že po vrtcih, šolah, pa tudi v manjših in večjih krajih. Izbori se začnejo že oktobra, postati Lucija pa pomeni prepoznavnost in čast. Pri manjših deklicah so prave sveče nadomestile svečke na baterije.

Od začetka adventa do božiča hodijo Lucije po domovih starostnikov in delijo posebno pecivo – lussekatter – lucijine mucke, ki so prav slastne.

Lucijine mucke

Za približno 24 muck potrebujemo: 50 g masla, 25 g kvasa, 150 ml mleka, 1 noževo konico žafrana, 50 g sladkorja, ščep soli, 1 jajce, 300 g bele moke, 1 rumenjak in rozine.

Maslo umešamo v mlačno mleko (37 stopinj Celzija), stopimo v njem kvas, dodamo moko, sladkor, jajce, žafran in sol in zgnetemo v gladko testo, ki ga damo vzhajati. Količina se mora podvojiti. Testo razdelimo na 24 koscev, jih zvaljamo z rokami in iz njih spletemo nekakšne paragrafe ali črke »s« tako, da konca tesno spodvijemo k osrednji vijugi. Lucijine mucke zložimo na pomaščen pekač in počakamo 15 minut, da še malo vzhajajo. Nato po vdolbinicah razdelimo rozine in lucijine mucke premažemo z rumenjakom. Pečemo jih 15 – 17 minut pri 250 stopinjah Celzija in ohladimo na žičnati mrežici.

Seveda pa Lucije in Lučke, ki so vam ljube, presenetite tudi s severnjaškim kosilom, s finskim narastkom iz rumene kolerabe in korenja za predjed in norveškimi hrustljavo zapečenimi svinjskimi rebri, ki so tudi tipična božična jed.

Narastek iz rumene kolerabe in korenja

Za šest oseb potrebujemo: 2 veliki rumeni kolerabi, 4 srednje velike korene, 3 velika jajca, 100 ml smetane, 3 žlice drobtin, 3 žlice zmletih lešnikov, sol in grobo zmlet poper.

Rumeno kolerabo in korenje olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v slanem kropu do mehkega. Odlijemo in ohladimo. Zmešamo s paličnim mešalnikom ali pa pretlačimo s tlačilko za pire krompir.

Drobtine zmešamo s smetano, da se napnejo. Jajca stepemo, dodamo sol in poper. Primešamo lešnike in še malo stepamo. Nato zmešamo jajčno zmes in pretlačeno kolerabo in korenje in damo v namaščen pekač. V pečici, ogreti na 175 stopinj Celzija, pečemo narastek 1 uro. Če se začne skorjica žgati, prekrijemo pekač z alu folijo.

Svinjska rebrca s kožo

Za šest oseb potrebujemo: 1,5 – 2 kg svinjskih reber s kožo, 2-3 žličke soli, 1 – 2 žlički popra, 200 ml vode.

V kožo zarežemo z ostrim nožem, da dobimo kvadratke ali pa rombe in meso dobro natremo s soljo in poprom. Meso damo v hladilnik za 1-2 dni. Na dan priprave damo v pekač majhen krožnik, da so rebra v sredini rahlo dvignjena.

Na krožnik položimo rebra tako, da je koža na dnu. Pekač prekrijemo z alu folijo in pečemo 45 minut pri 230 stopinjah Celzija, nato znižamo temperaturo na 200 stopinj Celzija, odstranimo folijo in pečemo še poldrugo uro, če so rebra debela. Če je koža premalo zapečena, jo za kratek čas postavimo pod žar, a previdno, da je ne zažgemo. Ko so rebra pečena, naj počivajo še 15 minut, da se sokovi enakomerno razdelijo. Prilogo prilagodite svojemu okusu, lahko izberete kislo zelje ali rdeče zelje z brusnicami ali pečene mesnate suhe slive z jabolki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 22. februar 2012 / 07:00

Potrebujejo nov dom starostnikov

Če jim bo uspelo na razpisu za pridobitev koncesije, naj bi na delu prostora nekdanje vojašnice v Škofji Loki zasebni investitor začel graditi dom starostnikov.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Jesenski lepotni prvenec

Licenčna oddaja, resničnostni šov Slovenski top model je prišel na male zaslone minuli teden in v čast lansiranja šova je televizija TV3 na Ljubljanskem gradu za povabljene in medije pripravila z...

Nasveti / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Piramidni lepotec

Veliki Draški vrh (2243 m) - Legendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike, na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Velika škoda v kmetijstvu

Ljubljana - Nedavne poplave so po prvi oceni kmetijske svetovalne službe prizadele okoli trideset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, največ v Posavju, ob Krki, Sotli, v Zasavju...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Na začetku naj bi promocijo plačevala država

Kranj - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so ga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Povprečna letina sadja

V sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi naj bi na novo zasadili dva hektarja nasada.