O nastajanju in vsebini kranjskega zbornika je ob izidu spregovoril predsednik uredniškega odbora Drago Štefe. (Foto: Gorazd Kavčič)

Pol stoletja Kranjskega zbornika

V začetku prejšnjega tedna je izšel jubilejni Kranjski zbornik, ki tudi v svoji deseti izdaji ostaja pomembna publikacija kranjske občine.

Med listanjem kronološkega pregleda zadnjih petih let smo pri Gorenjskem glasu opazili, da naj bi se leta 2007 kar dvakrat  selili v prenovljene prostore na Bleiweisovo ulico - prvič 17. avgusta, drugič pa 1. oktobra. Seveda smo se selili le enkrat, in to avgusta.

Kranj – Kranjski zbornik popisuje življenje v kranjski občini in delovanje njenih ljudi že petdeset let, vsakih pet let pa izide nova knjiga. Zadnja, za obdobje zadnjih petih let, je izšla v začetku tega tedna, njena predstavitev pa je bila tudi uvod v praznovanje letošnjega kranjskega občinskega praznika.

»Posebnost zbornika je v tem, da je treba v enciklopedični obliki pripraviti zanimive vsebine, ki so prilagojene potrebam časa od prazgodovine do novih dogodkov. Petdeset let se je nekako čistila vsebina zbornika in sedaj lahko rečemo, da je toliko dorečena, da imamo uravnotežene posamezne vsebine od odstiranja preteklosti do Kranjčanov, ki delujejo doma in po svetu,« je ob predstavitvi jubilejnega zbornika poudaril predsednik uredniškega odbora Drago Štefe in dodal, da je jubilejni zbornik zagotovo nekaj posebnega, nekaj posebnega pa je tudi njegova zunanja podoba, saj je naslovnica delo akademskega slikarja Zmaga Puharja, oblikovalec pa je bil Jernej Kejžar. 

»Jubilejni zbornik je zagotovo poseben tudi zaradi prvega in zadnjega članka. Prvega je napisal Jože Žontar, ki je bil dolga leta odgovorni urednik zbornika. Zadnji prispevek je članek Mije Mravlja o bibliografiji kranjskih zbornikov. Seveda ne manjka niti kronika zadnjih petih let, ki jo je napisal Janez Kopač, zanimiva pa je tudi vrsta drugih prispevkov,« je povedala članica uredniškega odbora Beba Jenčič, Mendi Kokot pa je dodala, da je o Kranjskem zborniku pripravljena tudi spletna stran.

Zbornik obsega 370 strani, članke zanj pa je prispevalo 38 avtorjev. Založnik in izdajatelj je Mestna občina Kranj, kot je povedal župan Mohor Bogataj, pa občina z veseljem podpira kakovostne kulturne projekte. Zbornik je izšel v tisoč izvodih, skupni strošek zanj pa je okoli šestdeset tisoč evrov. Za dvajset evrov ga je mogoče kupiti v sprejemni pisarni Mestne občine Kranj, Kranjski hiši ter v knjigarnah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 1. februar 2021 / 18:15

»Slovenija nima tako zelo strogih ukrepov ...«

... je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ko je primerjal stanje po posameznih državah. »Delo od doma je eden najbolj učinkovitih ukrepov, v Sloveniji smo s tem kar n...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.