O zakonu o RTV bomo odločali državljani

Pet let potem, ko je prejšnja oblast sprejela zakon o RTV Slovenija, smo dobili nov zakon. Tako kot o takratnem bomo državljani tudi o novem odločali na referendumu.

Kranj – Referendum bo v nedeljo, 12. decembra, od torka do včeraj pa so lahko volivke in volivci o zakonu že predčasno glasovali. Tudi leta 2005 sprejeti zakon, po njegovem avtorju imenovan kar Grimsov zakon, je moral v referendumsko presojo. Državljanke in državljani so mu pritrdili z zelo tesno večino in zakon je obveljal. Vse do sedaj, ko je sedanja oblast ocenila, da je potreben nov, če želimo boljši program javne radiotelevizije, večjo odgovornost za porabo denarja, ki ga plačujemo naročniki, preglednejše in učinkovitejše poslovanje zavoda, pospešeno uvajanje novih tehnologij in storitev v korist novih vsebin, dostopnejših za posamezne ciljne skupine, večjo neodvisnost in avtonomnost urednikov in ustvarjalcev programov.

Zakon so pripravili na ministrstvu za kulturo, ministrica Majda Širca pravi, da v sodelovanju večje skupine strokovnjakov in ob dialogu s sindikati in drugimi zainteresiranimi. Politična javnost se je ob njem znova razdelila na dva pola: medtem ko mu koalicijske pritrjujejo, da je dober in bo omogočil razvoj, kakovosten program, depolitizacijo javne radiotelevizije in pregledno ter odgovorno poslovanje, v opoziciji trdijo ravno nasprotno. Zakonu očitajo, da se sedanja vladajoča oblast z njim polašča tega velikega javnega zavoda širšega kulturnega in informativnega pomena in da spremenjeni status odpira vrata privatizaciji sistema, ki je bil postavljen z javnimi sredstvi in z naročnino.

Zakon spreminja pravni status RTV Slovenija, ki je bila doslej javni zavod, poslej pa naj bi bil samostojna pravna oseba posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Tudi tam zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci, temveč bi njihove zaslužke določala kolektivna pogodba, dogovorjena v socialnem dialogu z delodajalcem. Javna služba in tržne dejavnosti bi bile jasno ločeni, presežke iz tržnih dejavnosti pa bi morali vračati v javne programe. Zakon bi omogočil tudi vračilo preveč plačanega RTV prispevka naročnikom. Povečanje avtonomije ustvarjalcev in urednikov naj bi med drugim zagotavljala tudi drugačna sestava organov upravljanja in nadzora, češ da ne bi bili več večinsko imenovani politično, pač pa bi jih neposredno imenovala civilna družba. Upravljanje premoženja bo odgovornejše, zagotavljajo snovalci zakona, tega namreč ne bo več mogoče odsvajati brez soglasja vlade. Njihovi nasprotniki pa menijo, da bo nova zakonodaja omogočila privatizacijo tržno zanimivih vitalnih delov zavoda. Organi nadzora in upravljanja so le na videz nepolitični in obeta se nova politizacija, ki bo okrnila avtonomijo zavoda. Potem ko zaposleni na RTV Slovenija ne bodo več javni uslužbenci, bo nova pogodbena ureditev omogočila, da se bo novo vodstvo zlahka znebilo nevšečnih novinarjev in urednikov zaradi političnih razlogov. Zakon daje osnovo za ustvarjanje novih medijskih tajkunov. Argumentov za in proti je še veliko, v času referendumske kampanje so jih imeli oboji večkrat priložnost soočiti. V kolikšni meri bodo prepričali državljane, da se bodo v nedeljo udeležili referenduma, pa je drugo vprašanje. Odzivi običajnih ljudi večinoma kažejo, da želijo, da o zakonih odločajo tisti, ki smo jih izvolili, namesto da breme odgovornosti prelagajo na volivke in volivce.