Pokazati luč na koncu predora

V primeru neustreznega poročanja o samomorih je lahko vpliv medijev tudi usoden, saj lahko vodi k posnemanju samomorilnega vedenja.

Kranj – Mediji lahko predstavljajo enega ključnih in neprecenljivih stebrov preprečevanja samomorov, če je njihovo poročanje ustrezno, sta opozorili doc. dr. Saška Roškar in Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja. Prav v ta namen sta v sredo na srečanju z novinarji in uredniki na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj predstavili priročnik Spregovorimo o samomoru in medijih s strokovnimi smernicami za odgovorno novinarsko poročanje, ki jih je Inštitut za varovanje zdravja v letošnjem letu pripravil v sodelovanju z društvom Ozara, s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in z Univerzo na Primorskem.

»Smernice o odgovornem poročanju o samomoru v tujini že dlje časa obstajajo in so uspešno implementirane, v Sloveniji pa jih do sedaj še nismo imeli. Zato smo prevedli priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in jih dopolnili s priporočili strokovne skupine slovenskih novinarjev. Zelo veseli smo, da je v tej smeri prišlo tudi do spremembe novinarskega kodeksa, ki po novem vsebuje tudi člen o samomoru,« je pojasnila Roškarjeva, tudi nacionalna predstavnica pri Mednarodni organizaciji za preprečevanje samomora.

Mediji bi morali pri poročanju tako o konkretnih primerih samomorov kot o samomoru kot javnozdravstvenem problemu podajati jasno sporočilo, da samomor ni primeren način reševanja stiske, opozarja Roškarjeva. Javnost je treba o pojavu samomora informirati in ozaveščati, pri tem pa se morajo mediji izogibati senzacionalizmu, samomora ne smejo prikazovati kot rešitev za težave, o samomorih znanih osebnosti pa poročati premišljeno in previdno. Izogibati se morajo podrobnim opisom metod in lokacij samomorov, pri izbiri naslovov morajo biti tenkočutni, posebno previdnost pa morajo posvečati tudi izboru fotografij in videoposnetkov. Po drugi strani naj medijske zgodbe o samomorih vsebujejo tudi informacije, kje poiskati pomoč v primeru duševne stiske, splošne nasvete o načinih pomoči in zgodbe ljudi, ki so premagale težave.

Neustrezno in senzacionalistično medijsko poročanje o samomoru lahko pri osebah, ki razmišljajo o samomoru, sproži posnemanje oz. t. i. Wertherjev učinek, poimenovan po Goethejevem romanu Trpljenje mladega Wertherja, v katerem se mladi Werther zaradi nesrečne ljubezni ustreli, kar je kmalu po izidu romana konec 18. stoletja med mladimi moškimi sprožilo val podobnih samomorov. S podobnim problemom so se na primer srečali tudi v sosednji Avstriji po odprtju podzemne železnice v letu 1978. Leta 1984 so namreč na podzemni železnici zaznali porast samomorov, tamkajšnji časopisi pa so o tem obširno in senzacionalistično poročali. Tri leta kasneje so zato pri severnih sosedih izdali strokovne smernice za odgovorno poročanje, kar se je kmalu odrazilo v konkretnem upadu samomorov tako na železnici kot v sami Avstriji.