Goran in Boštjan Peršin pred stavbo komendskega kulturnega doma, katere temeljito prenovo že vsi težko pričakujejo.

Radi ´špiknemo´, a na nivoju

Ko v občini Komenda govor nanese na kulturo, verjetno ne gre brez bratov Peršin in Kulturnega društva Komenda, katerega gonilna sila sta že dvajset let. "Vsega ne delava sama," priznavata, a za pogovor o kulturni sceni na Komendskem, skupini Kaj ti mar, ki bo prihodnje leto praznovala jubilej, in poslanstvu kulture, kakor ga vidita sama, sta gotovo prava sogovornika. Goran in Boštjan Peršin, nekdanji in sedanji predsednik Kulturnega društva Komenda

»Radi nasmejimo, a vselej dodamo neko pikrost. Nismo zgolj 'kulturni servis', saj radi tudi 'špiknemo', a vselej na nekem nivoju. Če je kultura odraz neke družbe, ne moremo samo hvaliti, moramo biti tudi kritični, a to lažje storimo skozi humor, saj kritike nihče ne sliši rad.«

Kulturno društvo Komenda bo prihodnje leto zabeležilo dvajset let svojega delovanja, a zgolj pod takšnim imenom, saj začetki društvene kulturne dejavnosti v Komendi, seveda, segajo precej bolj nazaj. Prvo društvo s tega področja je bilo ustanovljeno v obdobju po drugi svetovni vojni, ko je v kraju delovalo takrat imenovano Kulturno prosvetno društvo Janeza Čebulja. Seveda so bili kulturniki zelo aktivni tudi že pred vojno, ko so bili glavni nosilci kulturnih prireditev tako kot v številnih slovenskih krajih tudi v Komendi orli in sokoli, ki so delovali v stavbi pri Vodetu.

V tistem obdobju je bila zgrajena tudi dvorana kulturnega doma, ki ji Komendčani še danes na kratko rečejo kar Dom, še dolgo po slavnostnem odprtju julija 1936 pa je veljala za eno najlepših tovrstnih stavb daleč naokoli. Gradnjo je po načrtih, ki so se v originalu ohranili vse do danes, vodil domači mojster Boštjan Belcijan z Gore in to kljub temu, da je bila v letih pred drugo svetovno vojno gradnja stavb, ki so bile namenjene nacionalni dejavnosti, prepovedana. A Komendčanom, ki so sami prispevali večino sredstev in materiala za gradnjo, zaradi česar objekt še danes štejejo za svojega, je objekt uspelo zgraditi pod pretvezo, da gre za splošno dejavnost.

Stavba stoji še danes, časi pa so se nekoliko spremenili in društvo se je leta 1991 preimenovalo v Kulturno društvo Komenda, ki ga zadnjih dvajset let vodita brata Boštjan in Goran Peršin. »Včasih sta v okviru kulturnega društva delovala tudi kino in knjižnica, zdaj pa pod našim okriljem delujeta dve društvi – Moški pevski zbor Komenda, ki je prav lani praznoval tridesetletnico, in Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar, ki bo prihodnje leto zabeležilo prvih dvajset let svojega delovanja,« povzame Goran Peršin z Mlake pri Komendi, slavist in literarni komparativist, ljubitelj filma in kulture nasploh, ki je mesto predsednika društva po desetih letih prepustil svojemu bratu Boštjanu.

In če pevski zbor svoje dolgoletno delo od lani dalje uspešno nadaljuje pod vodstvom Tomaža Kremžarja, se sama z vso energijo in ob idejah in pomoči številnih drugih kulturi predanih Komendčanov, posvečata skupini Kaj ti mar, ki kulturo predstavlja na poseben način, kot izda tudi že ime samo. »Do imena je prišlo povsem naključno. Pripravljali smo recital za Dubrovnik, ki so ga prav tisto leto bombardirali, in zbirali sredstva za tamkajšnji kulturni spomenik, in iz asociacij se je rodilo sedanje ime. Združili smo se nekoliko mlajši člani iste generacije in se posvetili predvsem dramskim igram, čeprav je društvo takrat imelo tudi dramsko sekcijo. Zdaj domače dramske igre v Komendi že nekaj let nismo imeli, saj smo se usmerili bolj v recitale, ki pa so pravzaprav prave multimedijske predstave, saj vanje vključimo tudi glasbo, video, fotografije …,« pa skupino Kaj ti mar, ki je nepogrešljiva na vseh večjih prireditvah v občini, predstavi sedanji predsednik Boštjan Peršin.

»Izvajamo nekakšen kulturni servis,« se pošalita, saj z recitali, veznimi govori in tudi kakšnimi hudomušnimi skeči, ki vsi po vrsti večinoma temeljijo na odlični improvizaciji, po kateri sta še posebej znana, sodelujejo tako na slavnostnih sejah, kot tudi na različnih odprtjih in dogodkih drugih društev, s katerimi veliko sodelujejo. A pri izbiri projektov so izbirčni, pravi Goran, saj si želijo, da bi kultura v njihovi izvedbi ne le bogatila in veselila njih samih, ampak predvsem odražala stanje v družbi, kar naj bi bilo tudi osnovno poslanstvo kulturnikov. »Poskušamo delati stvari, za katere mislimo, da so po svoje nekoliko marginalne in se nam zdijo malo težje, saj je tako tudi naš užitek večji. Bolj kot to, da nas pride gledat veliko ljudi in da smo všeč vsem, se nam zdi pomembno, da se kdaj podamo tudi kam v neznano, predvsem pa to, da s svojim delom tudi nekaj sporočamo. Zato radi nasmejimo, a vselej dodamo neko pikrost. Zato nismo zgolj 'kulturni servis', saj radi tudi 'špiknemo', a vselej na nekem nivoju. Če je kultura odraz neke družbe, ne moremo samo hvaliti, moramo biti tudi kritični, a to lažje storimo skozi humor, saj kritike že tako nihče ne sliši rad. Na slavnostnih sejah tako vedno na svoj način opozorimo na nepravilnosti, na stanje, kakršnega v občini vidimo sami, in zdi se, da se je tudi župan že kar nekako navadil na to in nas je sprejel. Takšno se nam pač zdi poslanstvo kulture.«

Kulturna scena v Komendi torej je aktivna in zelo živa, a kaj ko vse ideje in sporočila kulturnih zanesenjakov le stežka dohaja pomanjkljiva in dotrajana kulturna infrastruktura. Obnova dvorane kulturnega doma, ki je tehnično povsem neprimerna za večje in bolj kakovostne kulturne dogodke, je v načrtih že vrsto let, prav tako si člani Kulturnega društva Komenda želijo svojo galerijo, saj prostori komendske knjižnice, s katero sicer dobro sodelujejo, njihovim potrebam ne zadoščajo.

Prihodnje leto, ko skupina Kaj ti mar praznuje prvo dvajsetletnico delovanja, bo v društvu še posebej slovesno, sploh ob kulturnem prazniku, ko bodo pripravili posebno predstavo in izdali knjigo, čeprav nista hotela razkriti, za kakšno knjigo gre. V katero smer pa se bo komendska kultura zapeljala v prihodnjem desetletju in še naprej, pa ni – kot poudarjata brata Peršin, odvisno od njih, pač pa od vseh nas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 3. julij 2008 / 07:00

Program večinoma izpolnjen

Minister Iztok Jarc predstavil dosežke polletnega predsedovanja na področju kmetijstva.

Objavljeno na isti dan


Izleti GG / sreda, 9. maj 2018 / 20:25

Narava, pohodi in plaže

Ko je Nejc Havaje obiskal prvič, si je za izhodišče izbral Honolulu, potem pa od tam raziskoval naprej. Tudi letos se je odločil za isti kraj. »Prvič sem obiskal Oahu in Big Island. Z otok...

Nasveti / sreda, 9. maj 2018 / 20:24

Tanja odgovarja

Že večkrat sem bila deležna vaših odgovorov. Leto, ki je odšlo, je prineslo bolezen meni in mojemu možu. Kako kaže na področju zdravja in financ, ki so trenutno zelo slabe? Se bomo selili...

Rekreacija / sreda, 9. maj 2018 / 20:17

Gora v zamejstvu

Zajavor / Monte Zaiavor (1815 n. m.) – Rezija. Najlažje dostopen vrh v grebenu Muzcev.

Kultura / sreda, 9. maj 2018 / 20:15

Nevlje kot arheološko najdišče

Kamnik – V četrtek, 10. maja, ob 19. uri bo v gradu Zaprice v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik predavanje arheologa Draška Josipovića na temo Nevlje kot arheološko najdišče – Kje so živeli mam...

Nasveti / sreda, 9. maj 2018 / 20:15

Komunikacija z osebo z demenco

Ko govorimo z osebo z demenco, stojmo ali sedimo pred njo, zato da nas lahko opazuje. Govorimo nežno in ne povzdigujmo glasu. Delajmo kratke, preproste stavke.