Ob Jenkovem nagrobnem spomeniku v Prešernovem gaju, leta 1907 (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Jenkova spominska obeležja

Pesnik Simon Jenko, ki je bil rojen 27. oktobra 1835 v Podreči na Sorškem polju, je zaslovel s pesmijo Naprej, zastava Slave!. Pesem je veljala za neuradno slovensko himno. Redno so jo uvrščali na programe čitalniških prireditev, priljubljena je bila celo med Čehi in Hrvati.

Na popoldanski slavnosti ob stoletnici Jenkovega rojstva 18. avgusta 1935 se je v Podreči zbralo nad 4000 ljudi. Zabava se je nadaljevala tudi v večernih urah, saj je bila tedaj prvič v Podrečo preko Save napeljana elektrika.

Simon Jenko je po vrnitvi z Dunaja med letoma 1864 in 1866 bival v Kranju. Zaposlil se je pri kranjskem notarju Jožefu Strgarju, za katerega je opravljal pisarniška dela. Prijateljeval je s sošolcem, pripovednikom in prevajalcem Valentinom Mandelcem (1837–1872). Z njegovo sestro Marijo Mandelčevo naj bi Jenka vezala ljubezenska čustva. Sredi poletja 1866 se je preselil v Kamnik. Zaposlil se je kot koncipient pri odvetniku dr. Valentinu Prevcu. S Prevcem se je julija 1869 vrnil v Kranj, kjer je 18. oktobra 1869 istega leta umrl v starosti 34 let.

Nagrobni spomenik

Kranjska čitalnica, v katero je bilo včlanjenih več Jenkovih prijateljev in sošolcev, je poskrbela za slovesen pesnikov pogreb. Člani čitalnice so plačali stroške pogreba, duhovščina je cerkvene obrede opravila brezplačno. Jenkovo literarno zapuščino so poslali Slovenski matici v Ljubljano. Kot se je spodobilo ob smrti zaslužnih mož, je čitalnica dala tudi pobudo za Jenkov nagrobni spomenik, ki so ga postavili na nekdanjem mestnem pokopališču (danes Prešernov gaj).

Izdelavo spomenika so zaupali podobarju in kamnoseku Janezu Vurniku st. (1819–1889) iz Radovljice, ki je bil velik narodnjak in rodoljub, zato za delo ni zahteval honorarja. Spomenik iz nabrežinskega marmorja je zasnovan v obliki znamenja po zgledu Prešernovega nagrobnega spomenika iz leta 1852. Krasi ga lira kot simbol pesniškega in glasbenega navdiha. Na sprednji strani spomenika je napis s podatki o pesnikovem rojstvu in smrti ter kitica iz pesmi Gori: »Ko jaz v gomili črni bom počival, / i zelen mah poraste nad menoj; / veselih časov srečo bo užival, / imel bo jasne dneve narod moj.«

Marmorni portretni medaljon pesnika v tričetrtinskem profilu je delo Vurnikovega sina Janeza Vurnika ml. (1849–1911). Pesnika je upodobil po fotografiji iz časa njegovega bivanja na Dunaju. Fotografijo je Vurniku posodil Jenkov sošolec, kranjski lekarnar in tajnik čitalnice Karel Šavnik (1940–1922).

Spominska plošča v Kranju

Leta 1923 je kranjska čitalnica odkrila spominsko ploščo na hiši, v kateri je Simon Jenko živel (Drukarjeva hiša v tedanji Rožni ulici, danes Pot na kolodvor št. 2). Napis na plošči se glasi: »V tej hiši je umrl dne 18. oktobra 1869. slovenski pesnik Simon Jenko – Ob šestdesetletnici 'Narodne čitalnice' postavilo mesto Kranj 2. IX. 1923.«

Spomenik v Podreči

Leta 1929 so pesnikovi rojaki postavili spomenik na mestu, kjer je nekdaj stala rojstna hiša Simona Jenka (Gašperčeva hiša, Podreča št. 19), ki pa je leta 1865 pogorela. Kamnoseška dela pri spomeniku je opravil kamnosek Rudolf Jeglič iz Kranja. Ovalna pesnikova podoba na porcelanski plošči je bila izdelana na Češkem.

Slovesno odkritje spomenika je bilo 9. junija 1929. Po maši za pokojnega pesnika je imel slavnostni govor profesor slavistike in poljudnoznanstveni pisatelj Makso Pirnat (1875–1933). Pesnikovemu spominu se je poklonila šolska mladina. Učenca sta deklamirala Jenkovi pesmi Molitev in Sorško polje. Nekaj pesmi je zapel moški pevski zbor iz Mavčič. Sodelovala je tudi pihalna godba iz Vodic. Po odkritju spomenika je bila veselica na vrtu predsednika pripravljalnega odbora za Jenkov spomenik posestnika in trgovca Franca Jamnika. Čisti dobiček veselice je bil namenjen za pokritje stroškov postavitve spomenika.

Stoletnica pesnikovega rojstva

Stoletnico Jenkovega rojstva so vaščani Podreče, Mavčič in Praš proslavili s slavnostjo pred spomenikom v Podreči (18. avgust 1935). Pokroviteljstvo nad slavnostjo je prevzela ljubljanska univerza, predsednik častnega odbora je bil dr. Dragotin Lončar. Krajevni odbor so sestavljali domačini s Sorškega polja, vodil ga je upravitelj dvorazredne osnovne šole v Mavčičah Franc Ločniškar.

Zlasti imenitno je bilo popoldansko slavje, ki se ga je udeležila množica ljudi. Med drugim je bila izvedena zborna deklamacija o Jenkovem rojstvu iz pesnikove novelizirane biografije »Šmonca« avtorja Ivana Preglja (1883–1860). Slavnostni govornik je bil Tine Debeljak (1902–1989). Na koncertu se je zvrstilo več pevskih zborov. Kot zadnja točka je bila uprizorjena dramatizirana Jenkova novela Tilka, ki jo je priredil pesnik, pripovednik in esejist Tone Šifrer (1911–1942).

Obnova spomenika

Jenkov spomenik v Podreči so obnovili v letih 1954 in 1955. Nov kip iz belega marmorja je izdelal kipar Anton Borštnar po pesnikovem mavčnem doprsnem kipu, ki je bil tedaj v osnovni šoli v Mavčičah.

Obnovljen spomenik so odkrili 12. junija 1955 v sklopu proslav 10-letnice osvoboditve, 120-letnice rojstva Simona Jenka in občinskega praznika, ki sta jih priredila Odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in Kulturno umetniško društvo »Simon Jenko« v Mavčičah. Odkritja prenovljenega spomenika se je udeležilo skoraj tisoč ljudi. Začetek proslave je naznanila pihalna godba Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« iz Medvod, ki je korakala na čelu sprevoda, v katerem so bili tudi pripadniki JLA, fantje in dekleta v narodnih nošah in gasilci kranjskega okraja. Po pesmi, ki jo je zapel moški pevski zbor »Simon Jenko« iz Mavčič, je nastopil slavnostni govornik, predsednik Zveze književnikov Slovenije France Bevk (1890–1970), ki je govor zaključil z naslednjimi besedami: »Simon Jenko je že skoraj pred 100 leti opisoval lepoto in ljubezen do naše domovine ter nakazal težko življenje našega človeka za lepšo prihodnost. S svojo poezijo je pokazal na tisto, kar smo si mi danes že priborili. Prav zaradi tega se še v bodoče zatekajmo k studencu njegove poezije! – Slava njegovemu spominu.« Po Bevkovem slavnostnem govoru je tajnik Kulturno umetniškega društva iz Mavčič odkril spomenik in ga izročil v varstvo predsedniku občine.

Sledila je kulturna prireditev na veseliščnem prostoru, na kateri so sodelovali mešani učiteljski pevski zbor kranjskega okraja, mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja ter moška pevska zbora Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Stražišče in Kulturno umetniškega društva Simon Jenko iz Mavčič, ki so peli narodne, borbene in Jenkove pesmi. 20-članska folklorna skupina dijakov tržiške gimnazije je odplesala več starih gorenjskih plesov.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 3. julij 2009 / 07:00

Predsedovanje EU prevzela Švedska

Lani v tem času je Slovenija končala svoje predsedovanje Evropski uniji. 30. junija letos pa je predsedovanje končala Češka in 1. julija se je začelo šestmesečno predsedovanje Švedske.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...