Pozdravljen, veseli december!

Prihod novega leta je bil od nekdaj povezan z veseljem, obdarovanjem in pozitivnimi pričakovanji. Danes smo praznovanje raztegnili skorajda na cel mesec, a prazniki in veselje ob novem letu so preprosto v naši naravi. Prav zato nam darila nosijo kar trije dobro možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz.

December, bleščeči mesec praznovanj, postaja danes v očeh mnogih vse bolj obdobje vrvenja, prepolnih trgovin, luči in zabav – skratka, zdi se še napornejši kot ves sodobni čas. A drobne pozornosti, sproščeno vzdušje in druženje s prijatelji in družino ga lahko hitro spremenijo v najlepši čas celega leta.

Praznikov ni brez daril. Od nekdaj je tako. In čeprav je, ne oziraje se na pritiske oglaševalcev in trgovcev, obdarovanje skozi vso našo zgodovino predstavljalo zelo pomemben del vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov, Slovenci pri izbiri daril žal nismo kaj prida dobri. Kaj šele izvirni. Tako na osebni kot na poslovni ravni se za darila premalokrat potrudimo in kupujemo brez tehtnega premisleka. Pravila o tem, kaj podariti, seveda ni, saj je to odvisno od posameznika, ki ga obdarujemo, in njegovega načina življenja ter našega odnosa z obdarovancem, a zmerna drznost, uporabnost in izvirnost, ter že znano pravilo 'manj je več' še nikdar niso prinesli nič slabega. Eden naših največjih poznavalcev dediščine in obdarovanj, etnolog dr. Janez Bogataj, Slovence na svoj kritičen in humoren način rad okrca, da smo, kar se izvirnosti daril tiče, še daleč v prazgodovini, a posnemanje preteklosti v določenih drugih stvareh lahko veseli december naredi še bolj prijetnega.

Ko pomislimo na praznični december, se večinoma najprej spomnimo na Miklavža, božič in novo leto, a vmes je še nekaj zanimivih dni s priložnostmi za drobne pozornosti, ki so nekoč povezovale ljudi, danes pa so skorajda povsem zamrle. Še ne tako dolgo nazaj se je z voščili za srečo in dobro letino decembrsko praznovanje začelo s sv. Barbaro, ki goduje 4. decembra, in če bomo na ta dan obiskali najbližje, jim podarimo lonček z zrni pšenice, ki se po običaju seje prav na ta dan. Do božiča bo že lep okras na praznični mizi, prav tako kot vse ostalo zelenje, s katerim decembra okrasimo dom, pa je simbol rodovitnosti. Prvi vrhunec prednovoletnega praznovanja je gotovo Miklavž, ki je še danes najbolj priljubljeni zimski svetnik, razveselijo pa se ga predvsem najmlajši. Nekdaj so Miklavževa darila dobili le majhni otroci, ki so še verjeli v dobrega moža, in pa tisti, ki so bili med letom pridni. Obdarovanje svetnika in po drugi strani strašenje parkeljnov – njegovih spremljevalcev, je imelo in ima še danes močno vzgojno vrednost. Priložnost za peko posebnega kruha oz. peciva je bil včasih 13. december, dan sv. Lucije, ki je bil do spremembe starega koledarja leta 1582 celo najkrajši in s tem zadnji dan v letu. No, najdaljšo noč nam zdaj vsako leto prinese sv. Tomaž 21. decembra, a takrat po starem izročilu za obiske ni najbolj primeren čas, saj imajo čarovnice in zli duhovi na ta dan največjo moč …

Zadnji dnevi leta nam bodo z božičem in silvestrovim prinesli obilo razlogov za prijetno družbo, lepa darila in dobro hrano, a veseli december prinaša tudi iz leta v leto večjo dilemo – posebej za starše. Naj otrokom darila prinese Miklavž, Božiček ali dedek Mraz ali pa kar vsi trije?

Pri nas ima najdaljšo tradicijo obdarovanja otrok Miklavž, čeprav tudi on ni tu od nekdaj. Na veliki preizkušnji se je znašel po drugi svetovni vojni, ko ga je politika umaknila iz javnega življenja, a se je po domovih zato le še bolj utrdil. Miklavža je na javnih praznovanjih v tem obdobju nadomestil dedek Mraz, ki so ga pripeljali iz Rusije, današnjo podobo s polhovko na glavi in slovenskimi ornamenti na ovčjem kožuhu pa mu je po sporu naše politike s Stalinom ustvaril Maksim Gaspari. Najmlajši od vseh treh dobrih mož pa je Božiček, ki so ga v 19. stoletju ustvarili v Združenih državah Amerike. Ta dobri mož nima religioznega ozadja, njegovo podobo, kakršno poznamo danes, pa so ustvarili različni ilustratorji. Leta 1931 ga je v reklamne namene začela uporabljati Coca-Cola in takrat se je razširil po vsem svetu.

Vsi trije so prihajali in se razvijali skozi zgodovino in vsak po svoje je posledica nekih družbenih razmer, zato jih je nesmiselno ukinjati. In čeprav smo marsikaj v zvezi z njimi uvozili iz tujine, so za otroke najboljši prav vsi trije. Prav vsak od njih namreč nosi le dobre želje in lepa darila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 3. julij 2009 / 07:00

Zbolela za gripo pripotovala s Tajske

Ljubljana – Danes so na Inštitutu za varovanje zdravja potrdili še dva primera nove gripe. Skupaj je doslej v Sloveniji potrjenih sedem primerov okužb. Pri zadnjih dveh gre za ml...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 11. oktober 2007 / 07:00

Požar zanetila elektrika

V Špitaliču je zgorelo gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo pa je gasilcem uspelo še pravočasno zaščititi.

Gospodarstvo / četrtek, 11. oktober 2007 / 07:00

Dokapitalizacija Skimarja spet odložena

Na skupščini Skimarja so imenovali le tri nove nadzornike, med katerimi pa ni Pavla Ruparja.

Zanimivosti / četrtek, 11. oktober 2007 / 07:00

"Strelske vaje" na Gradišču

Bašelj - Naše planine in gore obiskujejo ljudje, ki nimajo s sabo le nahrbtnika, pohodnih palic in drugih planinskih pripomočkov, ampak očitno tudi orožje. Le kdo je na Gradišču...

Tržič / četrtek, 11. oktober 2007 / 07:00

Rupar želi spet med poslance

Nekdanji tržiški župan in poslanec državnega zbora Pavel Rupar je zadovoljen, da so ga izvolili v izvršilni odbor SDS. Napoveduje, da bo spet kandidiral za poslanca.

Kranj / četrtek, 11. oktober 2007 / 07:00

Referendum za Tenetiše bo

"Ali ste za to, da se na območju sedanje deponije Tenetiše v skladu s predpisi EU zgradi sodoben regijski center za ravnanje z odpadki?" bo vprašanje za občane kranjske občine v nedeljo, 11. novembra.