Na tržiško deponijo odpadkov v Kovorju bodo vozili tudi obdelane odpadke iz drugih občin.

Tržič sprejel odpadke drugih

Tržiški svetniki so sklenili, da bodo na deponiji Kovor lahko odlagali odpadke iz drugih občin. Drugače bi morala občina sama zagotoviti prek pet milijonov evrov za zaprtje deponije.

Tržič – Na sredini seji je direktor Komunale Tržič Sebastijan Zupanc seznanil tržiške občinske svetnike, kakšne perspektive ima regijska deponija komunalnih odpadkov v Kovorju. Januarja lani so začeli postopek za pridobitev dovoljenja IPPC. Agencija RS za okolje ugotavlja, da za zdaj ne izpolnjujejo treh kriterijev. Nimajo dokazil, da bodo na deponiji odlagali odpadke za najmanj 55 tisoč prebivalcev in da bodo odpadki ustrezno obdelani. Jasno tudi ni, kako zagotoviti prek 5,1 milijona evrov za zapiranje deponije. Če dovoljenja ne bo, bodo sami morali zagotoviti ta denar in takoj začeti postopek za zapiranje deponije. Druga težava bo, kje in za kakšno ceno bodo odlagali tržiške odpadke.

Optimalna rešitev je, da deponija Kovor deluje še naprej, je poudaril Zupanc. Morajo se odločiti, da tam odlagajo tudi ustrezno obdelane odpadke iz drugih občin. Sprejeli naj bi največ osem tovornjakov odpadkov na dan, dinamiko prevozov pa bi uskladili s KS Kovor. Deponijo bi pospešeno polnili do leta 2015, potem pa bi jo zaprli. Zbrali bi dovolj denarja za zaprtje deponije in ukrepe v nadaljnjih tridesetih letih. Izračunali so, da lahko pričakujejo prek 13,1 milijona evrov prihodka za odlaganje odpadkov od drugod. Ob upoštevanju 4,4 milijona evrov stroškov upravljavca in 2,83 milijona evrov lastnika deponije ter izplačilu 2,99 milijona evrov odškodnin lokalni skupnosti si obetajo 2,29 milijona evrov ostanka v korist občine. Direktor Zupanc je pozval svetnike, naj pozabijo na razprtije in merjenje politične moči, saj potrebujejo za ta projekt soglasje vseh.

Obsežna razprava je vseeno zajela znana dejstva o odločitvah glede usode deponije Kovor iz preteklosti. Na plan je potegnila nekaj starih zamer in novih dvomov o možnih rešitvah. Razčistili so tudi dileme o možnostih gradnje nove dovozne ceste, za katero niso dobili soglasij lastnikov zemljišč. Na koncu je prevladal razum. Večina svetnikov se je strinjala, da Tržič sprejme na deponijo Kovor obdelane odpadke od drugod. Podprla je tudi predlog Pavla Ruparja, da bodo prebivalci zastonj dobili nove posode za ločeno zbiranje odpadkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 27. november 2007 / 07:00

Dvajset točk za petdeset let

Kranj - Z razstavo na prostem akademski slikar Klavdij Tutta začenja obsežen projekt, ki bo v prihodnjem mesecu prinesel dvajset dogodkov, v največji meri razsta...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / četrtek, 2. april 2015 / 15:58

Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki marca in aprila prikazujejo Škofjeloški pasijon, Processio Locopolitana, največjo gledališko predstavo na prostem v naši državi. Na osmih uprizoritvah pričakujejo okoli trideset tisoč gl...

Kranj / četrtek, 2. april 2015 / 14:31

Že včasih so pisali na tablice

V podružnični šoli v Kokri so s prireditvijo in razstavo Šola nekoč in danes proslavili 130 let šolstva.

Kranj / četrtek, 2. april 2015 / 14:31

Debatiranje ni zgolj »čvekanje«

Na Gimnaziji Kranj so minuli konec tedna gostili državni debatni turnir za srednješolce, ki ga vsako leto organizira Zavod za kulturo dialoga ZIP – Za in proti.

Rekreacija / četrtek, 2. april 2015 / 14:29

Glasovci pripravljeni za sezono

Člani športnega društva Gorenjski glas so se v Istri pripravljali za prihajajočo kolesarsko sezono.

Gospodarstvo / četrtek, 2. april 2015 / 12:57

Tudi rastlini čaj za zdravje

Metoda biološko-dinamičnega gospodarjenja omogoča pridelovanje živil najvišje kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, zdravje kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uč...