Triglavan iz Železnikov

Gorenjski nogometaši: Bernard Stjepanovič, nogometaš Triglava Gorenjske

V rubriki Gorenjski nogometaši predstavljamo Bernarda Stjepanoviča, nogometaša Triglava Gorenjske, enega izmed tistih, ki je v letošnji sezoni v gorenjski ekipi najbolj opozoril nase. Doma je iz Železnikov, decembra bo dopolnil 22 let.

Ste Triglavov nogometaš, nogometno kariero pa ste začeli v Železnikih.

»Začel sem pri šestih letih. Za nogomet me je navdušil oče, ki je igral mali nogomet v prvi in drugi ligi. Nogomet sem takoj vzljubil. Štiri leta sem bil v Železnikih, pri desetih letih pa sem prišel v Kranj.«

Kako to, da ste se takrat odločili za zamenjavo kluba?

»Stric je pri Triglavu poznal trenerja in me vprašal, ali bi prišel pogledat na trening. Odločil sem se, da grem. Sedaj sem v Triglavu že več kot desetletje. Bil sem edini, ki sem takrat prišel iz Železnikov. Oče me je po službi skorajda vsak dan v Kranj vozil na treninge. Prestop v Triglav je bila zame velika sprememba. Vidi se, da veliko delajo na mladih, treningi so bili veliko bolj resni.«

Triglavane ste verjetno poznali iz medsebojnih obračunov?

»Pred vsako tekmo z njimi smo govorili, za koliko bomo izgubili. Potem ni bilo tako hudo. Smo sicer izgubili, a ni bilo takšne razlike. Pri mlajših selekcijah se razlika še ne pozna toliko.«

Ste se hitro vključili v novo okolje?

»Na začetku sem bil zelo sramežljiv. Dobro se spominjam prvega treninga. Deževalo je. Bilo me je kar strah. Zame je bilo vse novo, večje, a sem se kar hitro navadil. Do mladincev sem treniral skupaj z Josipom Iličičem, potem pa je on odšel.«

Od kdaj igrate v Triglavovi članski ekipi?

»Štiri leta. Že pri osemnajstih sem bil na dvojni registraciji s Šenčurjem.«

V letošnji sezoni se dokazujete v prvi ligi. Dali ste tri zadetke, pokazali dobro igro. Zadovoljni?

»Zelo sem zadovoljen. Nisem pričakoval, da se bom tako izkazal. Pričakoval sem, da bo težje. Saj na začetku je bilo, sedaj je pa vedno lažje. Tudi ostali igralci so takšnega mnenja. Upamo na vse najboljše.«

Tudi kot ekipi vam gre dobro.

»To je presenečenje predvsem za medije, za nas ne. Vemo, da smo lahko visoko. Nismo tako slabi, kot so o nas pisali. Po uspešnih nastopih smo dobili tudi potrebno samozavest.«

Igrate na položaju vezista. Že od nekdaj?

»Na začetku sem bil prav tako vezist, pri mladincih in kadetih sem občasno igral v obrambi. Tudi v letošnji sezoni sem bil nekajkrat v obrambi, tako da se znajdem tudi v tej vlogi. Kot vezist ali kot obrambni igralec se počutim najbolje.«

Kaj vas odlikuje kot igralca?

»Močan udarec, dobivam skoke, duele, poleg tega sem dobro fizično pripravljen. Tudi sam veliko delam na tem.«

V prvi ligi so ekipe kakovostnejše, kar doprinese tudi k napredku nogometaša. V čem je pri vas napredek od lanske sezone največji?

»Predvsem v taktiki. Več je taktičnih zamisli. V prvi ligi se napaka takoj kaznuje.«

Ste bili v mlajših selekcijah kdaj član reprezentance?

»Bil sem v širšem izboru, nikoli pa nisem zaigral za reprezentanco. K temu so botrovale tudi poškodbe. Imel sem dve operaciji kolena, natrgane mišice. K sreči letos s poškodbami nimam težav in upam, da bo tako tudi ostalo.«

Kakšne so vaše nogometne želje?

»Z željami, cilji je prav zanimivo. Ko sem bil v mlajših selekcijah, je bil moj cilj igrati za člansko vrsto. Ko smo igrali v drugi ligi, je bil cilj prva liga. Sedaj je tudi ta izpolnjen. Želim si še boljše igre, še močnejšega kluba in odhoda v tujino. Če bi lahko izbiral, bi izbral italijansko ligo, ker je tudi blizu Sloveniji. Sicer pa sem navijač Barcelone, moj vzornik pa je Xavi. Seveda je želja vsakega nogometaša igrati tudi za reprezentanco. Upam, da se mi bo vse to kdaj tudi uresničilo in da bodo sanje postale resničnost.«

Če preskočiva nazaj v Železnike. Spremljate člane, ki igrajo v 1. gorenjski ligi?

»Spremljam, kolikor mi čas dopušča. Bil sem tudi na odprtju umetnega igrišča, ko so igrali proti Olimpiji. Lepo pa je, da tudi oni spremljajo mene. Velikokrat me vprašajo, kako je igrati v prvi ligi, kakšna je moja napoved za naslednjo tekmo in podobno.«

Na prvem mestu je pri vas nogomet, kaj pa potem?

»V prvi vrsti sem nogometaš in s tem se ukvarjam profesionalno. Enkrat na teden imam treninge dvakrat na dan, ostale dni enkrat na dan, poleg tega je konec tedna še tekma. Časa za kaj drugega skorajda ni, saj se je treba tudi spočiti od treningov, tekem. Preživim ga z dekletom in prijatelji.«