Vzpon slovenskega maratona

Pogovor: Roman Kejžar, od letos trener slovenske maratonske ekipe treh tekačev: Kosmača, Kobeta in Kotnika, ki so v kratkem času pokazali velik napredek.

Po koncu vaše kariere maratonca ste se podali med trenerje in vaši tekači so že v prvem letu krepko popravili osebne rekorde.

»Zadnji maraton sem odtekel lani v Ljubljani. Letos sem v prvem delu sezone še nekaj tekmoval na stezi, ker sem imel vezano pogodbo. Trener sem postal z novim letom. Bil pa sem v tej vlogi tudi že prej. S Tonetom Kosmačem sodelujeva že sedem, osem let, lani sem začel sodelovati tudi z Robertom Kotnikom in imel še nekaj mlajših tekačev. Letos sem poklical še Primoža Kobeta in formirala se je maratonska ekipa treh tekačev. Spomladi so uspešno nastopili na krosu, prišla je še pobuda Atletske zveze Slovenije za podporo maratonske ekipe v pripravah na nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki je bilo v Barceloni. Podprli so tudi Danejo Grandovec. Podpora je bila zelo dobrodošla. Ti tekači z zvezo niso imeli nobene pogodbe, saj jim njihovi rezultati tega niso omogočali. Zveza je finančno podprla tudi vsa testiranja. Imeli smo jih pri dr. Ušaju na Fakulteti za šport, nekaj na terenu, tudi v Planici, kjer smo bili v začetku poletja na višinskih pripravah. Vse to in seveda pripravljenost fantov za delo je prineslo dobre rezultate.«

So trenirali tako kot vi za časa aktivne kariere ali ste v trening vnesli kaj sprememb?

»V tem športu sem bil dvajset let. Bil sem pri treh trenerjih, od vsakega sem poskušal pobrati le najboljše. Zadnja leta sem bil sam svoj trener. Prišel sem do dokaj dobro izdelanega programa, ki zagotavlja rezultat na določen datum. Nastop na maratonu je treba planirati tri, štiri mesece prej. Program se je znova pokazal kot pravi. Na ključnih tekmah, na katere smo se pripravljali, so v tako kratkem času dosegli vrhunski rezultat.«

Kosmač in Kobe sta pred kratkim na maratonu v Torinu tekla pod dvema urama in osemnajstimi minutami. Kaj pomenita ta rezultata?

»V zadnjih dvanajstih letih nihče razen mene ni tekel pod dvema urama in dvajset minut. Rezultati so bili bistveno slabši. Takšen preskok teh dveh tekmovalcev je spodbuda za slovenski maraton. Z rezultatoma iz Torina sta na petem in šestem mestu slovenskih maratoncev vseh časov. Hitreje od njiju so poleg mene tekli le še Mirko Vindiš, Igor Šalamun in Marjan Krempl. Tudi Kotnik, ki je lani imel zlomljen gleženj, je letos dvakrat izboljšal osebni rekord.«

Tudi vaš osebni rekord je z maratona v Torinu?

»Leta 2000 sem v Torinu tekel osebni rekord 2:11,50. Torino je bil moj srečen kraj. Že leta 1995 in 1996 sem dosegel dva odlična rezultata, obakrat sem tekel okrog 2:15,00, kar je bila tudi olimpijska norma za Atlanto, ki pa je potem nisem videl. S Torina imam še nekaj dobrih rezultatov, zato sem tudi te fante peljal tja. Proga je bila v primerjavi z letom 2000 malce spremenjena, težja kot takrat. Če bi bila ista, mislim, da bi oba pridobila slabo minuto, ki jima je zmanjkala za izpolnitev norme za svetovno prvenstvo prihodnje leto.«

Norma je bila postavljena tudi že nižje?

»Norme postavlja mednarodna atletska zveza. Za Atlanto je bila 2:16,00, za Sydney 2:14,00, za Atene znova 2:16,00, za Peking pa 2:18,00. To je bila tudi norma za zadnje svetovno prvenstvo. Letos so normo za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Koreji, dvignili na 2:17,00. Prepričan sem, da je dosegljiva.«

Na katerem maratonu boste tekli na normo in kako bodo do takrat potekale priprave?

»12. decembra imamo še evropsko prvenstvo v krosu, potem bodo imeli fantje deset dni prosto, nato pa že začnemo s pripravami. Dogovarjamo se še glede daljših priprav v januarju. Morda bomo šli v Kenijo ali na Portugalsko. Večji del priprav na sezono pa bomo imeli na hrvaški obali. Normo za svetovno prvenstvo bomo skušali odteči na maratonu v aprilu, nismo pa se še odločili, ali bomo šli v Rotterdam ali v Hamburg. Z novim letom bo znana tudi že olimpijska norma. Glede na to, da je bila v prejšnjih letih enaka kot za svetovno prvenstvo, računamo, da, če bomo aprila dosegli normo, bomo ubili dve muhi na en mah.«

Imate tri maratonce. Kako vzpostaviti širšo bazo tekačev na dolge proge?

»V prihodnjem letu bo potekal pokal tekov AZS, s katerim želimo v atletiko privabiti tudi tiste, ki ne tečejo na atletskih stezah. Najprej je treba imeti rezultat na krajših razdaljah, na 5 in 10 kilometrov, šele nato pride na vrsto maraton, ki je nekako zgodba zaključka kariere.«