Javni wc? Bližnje grmovje!

V petek smo obeležili svetovni dan javnih stranišč. Številna gorenjska mesta so žal še vedno brez njih, med njimi tudi Kranj, ki je v akciji Naj javno stranišče 2010 dobil "zidak" za spodbudo h gradnji javnih sanitarij.

Kranj - »Šest dreves in dve grmovji!« se je pošalil vodja medobčinskega redarstva Boris Sodja, ko smo ga vprašali, ali na Bledu imajo javno stranišče. A je Sodja takoj dodal, da se je šalil; Bled je namreč ena redkih gorenjskih občin, ki je dobro poskrbela za javna stranišča. Ta stojijo v bližini jezera pri Festivalni dvorani, odprta so vse leto, so ogrevana, uporaba pa je brezplačna. Kot je povedal Sodja, stroške obratovanja – ti na leto znesejo okrog 20 tisoč evrov – pokrivajo iz naslova parkirnine. Na Bledu imajo javni wc tudi v trgovskem centru, urejajo pa še ena javna stranišča pri novi tribuni v Veliki Zaki. Javna stranišča imajo denimo tudi v Radovljici pri vstopu v staro mestno jedro, pa v Škofji Loki v Homanovi hiši na Mestnem trgu in v poslopju glavne avtobusne postaje na Kapucinskem trgu. Brez javnih stranišč pa so denimo na Jesenicah (uredili naj bi jih prihodnje leto v sklopu ureditve tržnice na Stari Savi), v Tržiču (kjer jih sicer imajo, a ne obratujejo) in celo v turistični Kranjski Gori. Kot je pojasnila Vida Černe z Občine Kranjska Gora, poleti postavijo več prenosnih stranišč, pozimi pa obiskovalci Kranjske Gore nujno potrebo lahko opravijo v straniščih hotelov in gostinskih lokalov, ki jih v občini ne manjka. Ob bodoči ureditvi centralnih parkirišč v Kranjski Gori bodo zagotovo uredili tudi javna stranišča, smo še izvedeli. Brez javnega stranišča pa je tudi gorenjska prestolnica Kranj; obiskovalci pa lahko, kot smo izvedeli, uporabijo stranišče v prostorih Turistično-informacijskega centra.

Da občine bolj slabo skrbijo za zagotovitev javnih stranišč, dokazuje tudi akcija Društva za kronično vnetno črevesno bolezen. Za bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki povzroča prebavne motnje, je namreč zelo pomemben dostop do javnih stranišč in njihova urejenost. Tako so letos ob 19. novembru, ki je svetovni dan stranišč, že drugo leto zapored izbirali Naj javno stranišče. Zmagovalka projekta je tudi letos Mestna občina Maribor, kjer imajo osem javnih stranišč, ki so vsa primerno urejena, večina jih je prilagojena invalidom in ustrezno opremljena s higienskim materialom. Zanje skrbi javno podjetje Snaga, ki letno za vzdrževanje skupno nameni 200 tisoč evrov.

Med ocenjevanimi občinami so bile z Gorenjskega Mestna občina Kranj, ki je dobila »zidak« za spodbudo, da bi javna stranišča vendarle zgradili. Občina Bled se je z dvojimi javnimi stranišči uvrstila na šesto mesto, Bohinj pa s prav tako dvojimi javnimi sanitarijami na deveto mesto. Med 25 ocenjevanimi slovenskimi občinami pa jih kar dvanajst javnih stranišč sploh nima ...