Skalni pomol

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 22. november 2010 / 06:00

Borovlje (1472 m) - Vzpon na pomol, ki ponudi čudovit razgled, je prepleten s številnimi koreninami. Triglavsko kraljestvo, z vsemi svojimi dolinami, je z njegovim vrhom na dosegu roke. Zgornjesavska dolina se bo kot kača vila globoko pod nami.

"Veš, med koncem tedna sem pa izkoristila malce lepega vremena in sem se povzpela na Borovje," mi je pred časom povedala kolegica. Borovje? Mi je odzvanjalo v glavi. "Kje pa je to?" sem jo nevedno vprašala in ko me je usmerila, sem vzela v roke zemljevid ter se prepustila stezosledništvu po južni predstraži mogočne Kepe. Poraščeni skalni pomol je na zemljevidu označen kot Borovlje, čeprav običajno planinci uporabljajo ime Borovje.

Zapeljemo se proti Kranjski Gori in z regionalne ceste zavijemo proti Dovjemu. Peljemo skozi vas in še po makadamu naprej, dokler ne pridemo do križišča, kjer gre cesta naravnost proti Dovški Babi, mi pa zavijemo levo proti Kepi in cesti sledimo do naslednjega križišča, kjer zavijemo desno. V naslednjem križišču se držimo leve ceste, saj se desno odcepi cesta v Erjavčev rovt, ki je izhodišče za vzpon na Kepo.

Po cesti nadaljujemo že dober kilometer, ko sledi oster desni in nato levi ovinek. Ob cesti parkiramo. Na drevesu ob gozdnem kolovozu zagledamo puščico. Začnemo z vzponom po kolovozu, ki nas v desetih minutah pripelje na planino oz. rovt Vrse. Najprej zagledamo lesen vikend, malenkost višje pa čudovito hišo, ki ima fenomenalno lego. Gremo mimo sprednje strani hiše, proti jugovzhodu, do začetka grebena oz. lahko rečem kar roba gozda, ko levo zasledimo drobno, a dobro vidno stezico, ki se začne najprej zmerno, nato pa vse strmeje vzpenjati. Stezica poteka po robu grebena, ki mestoma nudi izjemen razgled na dolino pod nami. Previdnost pri vzponu je nujna, saj pot poteka po robu. Kmalu steza zavije levo na zahodno pobočje. V času mojega vzpona je bil na mestu razcepa simpatičen večkamnati možakar, ki me je usmeril v pravo smer. Pot se še bolj postavi pokonci. Poteka po gozdu, rahlo preči pobočje v levo. Po dežju je pot nevarna za zdrs. Številne korenine rahlo olajšajo mehak vzpon. Po prečenju se pot spet postavi pokonci in se tik pred vršnim delom Borovja rahlo položi. Vršni del je kamnit, rahlo izpostavljen. Na vrhu nas čaka ličen leseni križ s sledečim napisom: Gospod Bog, blogoslovi to čudovito dolino, njene prabivalce pa ohrani v sreči, zdravju in ljubezni. Vpisna knjiga je shranjena v ravno tako ročno izdelani, leseni skrinjici. Baje je to vse zasluga prijaznega domačina z rovta Na Vrsah, pri Hartman: da je vrh lepo spedenan in da je pot na Borovje sploh prehodna. Stanko Klinar je pred 13 leti v svojem vodniku Karavanke vzpon na omenjeni pomol zaradi zaraščenosti z rušjem odsvetoval.

Sestopimo po poti vzpona in pri sestopu moramo biti zaradi strmine in spolzkega terena zelo previdni. Predlagam, da se na Vrsah pomudimo kakšno minuto dlje, saj je razgled resnično blagodejen. Idealno, za izpraznjene življenjske baterije!

Nadmorska višina: 1472 m

Višinska razlika:

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 4 zvezdice