Koline so praznik na kmetih

Na domačijah, kjer koline še vedno vsako leto prirejajo, velja ta dan za enega najpomembnejših dni v letu.

Klanje prašičev doma, na kmetijah, se je na Gorenjskem ohranilo vse do danes. December je tisti mesec, ki je bil od nekdaj namenjen kolinam - živali so bile preko poletja in jeseni spitane, nizke temperature pa poskrbijo, da se meso po zakolu hitro ohladi in ne pokvari. Na dan kolin na domačiji vlada posebno vzdušje; gospodinja poskrbi, da je že zjutraj vse pripravljeno – v hiši za goste, na dvorišču pa za zakol. Ker je za delo potrebnih več mož, ob tej priložnosti tako, kot je to v navadi ob večjih praznikih, na pomoč priskočijo sorodniki in sosedje, obvezen pa je tudi klavec oziroma mesar.

Možje prašiča pripeljejo iz svinjaka, mu vrv zavežejo okoli vseh štirih nog ter ga položijo na posebno mizo. Tu imajo poleg mesarja, ki zareže z nožem v vrat živali, da ta čim hitreje izkrvavi, pomembno vlogo predvsem 'držalci', ki skrbijo, da je žival medtem pri miru. Nekaj krvi ujamejo v posodo, in ta se kasneje uporabi pri izdelavi krvavic. Žival stehtajo, nato pa ima nekaj časa glavno vlogo mesar. Živali odseka glavo in parklje, odere kožo, ki je ena redkih stvari, ki se v nadaljnji proizvodnji ne uporablja več, nekdaj pa je bilo tudi prašičje usnje cenjeno. Prašiča možje obesijo s pomočjo škripca na kavlje in mesar odreže gornjo plast slanine, ki se uporablja za mast. Nato žival iztrebi in razpolovi trup vzdolž hrbtenice, ter meso razkosa na manjše kose. Pomembno je, da čreva čim prej temeljito očistijo, saj so le tako primerna za uporabo pri izdelavi klobas, očistijo pa tudi drobovino.

Medtem ko možje nadaljujejo s čiščenjem prašičje glave in parkljev, gospodinja ponavadi začne s pripravo svežih jeter, ki jih na koncu udeležencem kolin skupaj z drugimi dobrotami iz domače kuhinje pripravi že za malico. Pred nadaljnjo predelavo se mora meso popolnoma ohladiti, kar lahko traja tudi več ur, zato kose mesa po razkolu obesijo na mrzel zračen prostor. Šele nato se lahko lotijo izdelave mesnih izdelkov, klobas, krvavic, pečenic in podobnega.

Še v petdesetih letih preteklega stoletja je bila na domačih kolinah pridobljena več kot polovica vsega mesa. Danes je odstotek verjetno zanemarljiv, povpraševanje po »domačih« kolinah pa je vedno večje.