Moja žena je hladna kot led in mi ne da (1)

Pasti interneta

V letih, odkar sem začela uporabljati internet, nisem še nikoli imela slabe izkušnje. Nasprotno: prav s pomočjo tega sem našla veliko prijateljev, zlasti pišočih, s katerimi se pogosto družimo. Spoznala pa sem tudi precej oseb, o katerih sem v Usodah že pisala. Tako je naneslo, da sem spoznala tudi tri ženske, ki jih bom v nadaljevanju predstavljala kot Mario, Altheo in Lucijo. Name so se obrnile zato, ker jih je smrt ene izmed njih zelo prizadela in so želele, da se njihova skupna usoda zabeleži. Pa ne toliko zaradi tega, da bi se jo bralo, kot zato, da bodo tisti, ki vstopajo v različne internetne klepetalnice, bolj pozorni in bodo bolj previdni pri izbiranju partnerjev, s katerimi bi se želeli srečati.

Althea (49), Maria (54) in Lucija (43) so se virtualno srečale šele pred dobrim letom. Do medsebojne komunikacije je prišlo po naključju, saj so se vse tri opekle zaradi ene in iste osebe. Njegov internetni nick je bil »Sax620«, star 51 let, kraj bivanja: neznan.

Lucija je zaradi njegovih obljub razdrla družino, Marija je ostala brez prihrankov, Althei pa je strl srce.

Marija je na eni od klepetalnic objavila naslednji oglas: iščem široko razgledanega, prijaznega, iskrenega in zaupanja vrednega prijatelja. To je vse.

Spol: ženska, 54 let, iščem: moškega

Kraj bivanja: 0 km od LJUBLJANA, Slovenia

Rojstni dan: 26.9.1955, še 186 dni do rojstnega dne

Želim spoznati osebo: ki je zanimiva, ki se ukvarja s športom, ki je polna humorja, ki je prijazna.

Ko je nedavno tega med nama stekel pogovor, je o sebi povedala: »Moje virtualno ime je Maria in sem doma iz Ljubljane. Imam dva odrasla sinova, ki študirata. Mlajši že več kot leto dni živi pri svojem dekletu, starejši (zaenkrat še) dela honorarno pri neki oglaševalski agenciji. Poročena sem že 26 let, partner opravlja bolj zahtevno delo na področju trženja. Trenutno je v Bosni, od koder se bo vrnil, če bo vse po sreči, v petek zvečer.

Najin zakon je klasičen, povprečje najinih izgovorjenih besed je približno 7 na 14 dni. Včasih, če je odsoten, še to ne, ker komunicirava preko sms-ev ali messengerja.

Seksualne dolžnosti opravljava v glavnem poleti, če nanese, da greva na dopust sama. Od leta 2006 dopust preživljava pri njegovih poslovnih partnerjih v kraju blizu Opatije. Vikend je starejši, stene so tanke, tako da tudi ta možnost odpade.

Glede spolnosti sva se začela na glas in odkrito prepirati pred leti, kdaj točno, se niti ne spominjam. Počilo je zato, ker mi je začel očitati, da sem nenasitna. Njegove besede so me zelo prizadele, saj so dodale piko na i še tistim drobnim radostim, s katerimi me je občasno razveseljeval. Njegovi izgovori: imam delo, za menoj je naporen dan, napisati moram poročilo za upravni odbor, zdi se mi, da me bolijo kolki, na tenisu sem si pretegnil kolenske vezi, so postali stalnica. Če je že bil doma, je nenehno gledal televizijo, kosil travo pred hišo ali pa hodil obiskovat starše, ki živijo čez cesto. (To se je zdelo čudno tudi moji tašči.)

Če danes pomislim, seks z njim tudi v najbolj živahnem obdobju ni bil bogvedikaj.

Nekoč sem na neki internetni strani, kjer sem iskala podatke za projekt, ki se je odvijal tudi z mojim sodelovanjem, odkrila povezavo do portala, ki je ponujal zmenke. Ker je za potešitev radovednosti zmeraj dovolj časa tudi v službi, sem izkoristila odmor za to, da sem se prijavila.

Bila sem zelo vznemirjena, stopila sem v povsem tuj svet, ki ga nisem bila vajena. Nenadoma sem odkrila zlato jamo moškega sveta, v kateri so bili vsi, s katerimi sem stopila v stik, čuteči, inteligentni, izobraženi, čustveno široki, nežni, strastni … skratka - idealni. To je bil za mene, začetnico, velik šok, saj sem se v realnosti gibala med takimi, ki bi jim kakšno od tam naštetih lastnosti težko obesila na nos. Žal v službi nisem imela več kot toliko časa, da bi se ukvarjala z 'maili', ki so kar deževali. Zamujeno sem nadoknadila doma, in ko sem se okoli ene ure zjutraj »prebudila iz zamaknjenosti«, sem ugotovila, da sem za računalnikom, brez predaha, preživela več kot sedem ur. Kaj podobnega se mi pred tem ni še nikoli zgodilo. Moški z imenom »Saxo620« pa mi je takoj, ko pet minut nisem odgovorila, pošiljal naslednja sporočila:

Pozdravljena,

si in ni te...kaj bova nadaljevala brez besed? :-) kako potem spoznati prijaznost, razgledanost, zaupanje...kako?

Bila sem v devetih nebesih, saj so bile moje domače izkušnje, ko me mož največkrat ni hotel niti slišati, povsem drugačne.

Tako je naneslo, da sem 'maile', kot so bili:

Živjo!

Ker sva mogoče soseda, predlagam srečanje. Prosim če lahko določiš kraj in čas. Lahko sporočiš tudi na: lolo.umetnik@gmail.com, ali me pokličeš na GSM 031……..

Lep pozdrav! L. «

(se nadaljuje)